Redakcija: 12:20, 20. februar 2018

Kraljevina Belesija

Belesijski grb
Vladar:	Kraljica Alela Viktorija Belopolta
Sedež	Belo Mesto
Grofije	Barjansko Jelenje Korvin Mišjedol Mornija Trovid Pelinovo

Po koncu Velike vojne je z Belim mestom na čelu bila povzdignjena Kraljevina Belesija, ki je v svoji obliki nasledila nekdanje Belo kraljestvo. Kraljevina Belesija, kot že ime pove, želi pod svoje okrilje pridobiti celotno deželo Belesijo in jo združiti z enotnim ciljem - prenovo vseh domov, ki so bili v Veliki vojni prizadeti ter za vedno ustaviti Sovraga.

Obseg kraljevine

Novo Belesijsko kraljestvo obsega grofije Barjansko, Jelenje, Korvin, Trovid, Mornija, Pelinovo in Mišjedol.

Na severni meji se Trovid in Mornija dotikata meje Granitnega khaganata v Mračnem gorovju in skupaj z Korvinom obkrožajo grofijo Kisovo, ki novega kraljestva ni priznalo. Na vzhodu se njegove meje Mornije, Mišjedola in Pelinovega ustavijo na vzhodnem gorovju, ki kraljestvo ločuje od Divjine grdinov. Pelinovo skupaj z Barjanskim na jugu meji tudi na Vilinje gozdove in Barjansko na vzhodu skupaj z Jezernim obkroža grofijo Jezerno, ki se kraljestvu ni pridružilo zaradi starega spora z Jelenjem. Jelenje, Trovid in Belo mesto na zahodu mejijo na obširno grofijo Gallesijo, ki je sicer zaveznik kraljevine in podpira kraljico, vendar je odklonila priložnost po vstopu v kraljestvo.

Pokrajina Primorje je edina, ki poleg zavrnitve vstopa v združeno kraljestvo prav tako ni priznala nove kraljice in njenih ciljev.

Zapriseženi vojaški zavezniki

Kraljevini, Belemu mestu in kraljici so politično in vojaško zaprisežene grofije Barjansko, Jelenje, Korvin, Trovid, Mornija, Pelinovo, Mišjedol in vsi njihovi baroni in ostali plemiči, ki živijo na tem območju. Eden njenih glavnih zaveznikov je tudi grofija Gallesija, čeprav ni del kraljestva in se nahaja zunaj njenih meja. Pripadniki Jarilovega viteškega reda, so trenutno kraljico Alelo Viktiorijo Belopolto spoznali za pravo krono in ji zaprisegli kot njen meč v obrambi kraljevine.

Trgovina s kraljestvom

Popolnoma odprta trgovina, le z nadzorom prepovedanega blaga je na mejah Belega mesta z Jelenjem in Korvinom.

Odprta trgovina s standardnim carinskim nadzorom je na vseh ostalih mejah znotraj kraljestva in na meji Kraljestva z Gallesijo.

Dogovor o delno odprti trgovini s kraljestvom in strožjim nadzorom imata tudi Granitni khaganat in Jezerno.

Na vseh ostalih mejah s kraljestvom, torej pri grofiji Kisovo, Vilinjih gozdovih Divjini grdinov in pri blagu, ki prihaja iz pokrajine Primorje in Slankraja obstaja polni in strogi carinski nadzor.

Isti strogi nadzor je ponovno izveden tudi na meji Belega mesta, vendar le pri tovoru, ki prihaja iz pokrajine Primorje, Divjine Grdinov, Vilinjih gozdov, Slankraja, Kisovega in Jezernega.

Zgodovina kraljevine Belesije

Po porazu orkovskega poglavarja Gaargweja in kronanju Ivane Orelije kot nove Bele kraljice, je sledilo kratko obdobje miru ter veselja, a dežela je bila opustošena, polja in gozdovi požgani, zaloge pa uničene. V upanju, da bodo ljudstva uspela stopiti skupaj in vzpostaviti staro blaginjo, je nova kraljica dvignila propadlo Belo kraljestvo in ga poimenovala Belesijsko, po deželi Belesiji. Tako je kraljestvo pestilo obdobje lakote, pomanjkanja in počasne obnove. Kraljica Ivana Orelija je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi se kraljestvo ohranilo in vse do njene smrti je celo kazalo, da ji bo uspelo.

Kraljico, ki ni imela sovjih potomcev, je nasledila njena namestnica ter pomočnica poimenovana kraljica Ivana Orelija II. Njenega nasledstva niso podpirali vsi in sedaj je bilo ohranjanje miru v kraljestvu le še ena skrb več. Zavezništva so se krhala, trgovina jo zamirala, lakota in bolezni pa so se nadaljevale. Njena hčer, Ivana Orelija II., ni imela nobene prave avtoritete med lokalnimi grofi in tudi prebivalstvo ji ni bilo naklonjeno. Ljudstva škratov, vilinov in polovnjakov so počasi prekinila stike z Belesijskim kraljestvom in sama začela reševati probleme v svojih mestih. Kmalu se je kraljica odločila, da Belo mesto zapre svoje meje in omeji stike s preostalimi grofijami in tujimi kraljestvi preostalih ras. Kraljičino dejanje je bilo zelo radikalno in v kratkem času je bila kar dvakrat žrtev poskusa mora. Po tretjem, uspešnem atentatu nanjo, se je v Belem mestu zvrstilo več vladaric, ki so prišle na oblast s silo ali spletkarjenjem. Njihove vladavine so bile kratkotrajne in večinoma neuspešno poskušale vrniti stari sijaj mestu. Zglasili so se tudi moški kandidati za kralja Belega mesta, vendar je prebivalstvo upoštevalo starodavno tradicijo, ki je segala še v čase Zmajev.

Dobrih 200 let kasneje si je po smrti kralja Kajetana drugega Laskavega z dobrimi političnimi potezami in številčno podporo zagotovila oblast učenjakinja Rozaja Modra. Njena vladavina je pomenila za Belo mesto in celotno kraljestvo novo, boljše obdobje. Začela je s počasnim ter postopnim političnim odpiranjem mesta. Obnavljala je trgovske poti, stare diplomatske zveze s sosednjimi ljudstvi in povrnila kraljestvu novo upanje. Po njeni smrti jo je nasledil njen sin Robert prvi, ki je po prevzemu prestola uvedel številne nove davke, s katerimi je financiral gradnjo razkošnih zgradb v mestu, s tem pa se zelo zamerila tako revnim prebivalcem mesta kot tudi okoliškim kmetom in grofom, ki so s težavo nosili takšno breme. Ko je nezadovoljstvo z leti zopet naraslo, da je bila Kraljevina Belesija spet na robu novih spopadov, je Robert prvi sredi noči izginil v nepojasnjenih okoliščinah. V vakumu moči, ki je takrat nastopil na kraljevem dvoru, se je predvsem po zaslugi enega najmogočnejših grofov v deželi, grofa Gallusa kot nova kraljica pojavila Alela Viktorija, imenovana Belopolta, daljna sorodnica Rozaje Modre in priljubljena dvorna dama. Dvornemu svetu, ki je v letih pred tem vztrajno izgubljal moč in ugled, je predlagala, naj jo oni izglasujejo kot novo kraljico in si s to spretno potezo hkrati zagotovila izvolitev ter njihovo nadaljnjo podporo. Proglasila je ponovno odprtje meja Belega mesta in kraljestva ter razposlala sle in diplomate v sosednje grofije in mesta z željo po obnovitvi vseh starih trgovskih in vojaških zavezništev.

Kraljevina Belesija v zadnjih 100 letih dobro uspeva, vendar so se številne grofije precej osamosvojile in zato nekateri grofje nad potezami kraljice Alele Viktorije Belopolte seveda niso preveč navdušeni, drugi (predvsem tisti na vzhodu, ki zadnje čase trpijo napade orkov in barbarov) njeno pomoč hvaležno sprejemajo, vsi pa imajo seveda svoje lastne načrte. Kraljevina že zadnjih nekaj let obsega območje Belega mesta in več grofij, katerih grofje so vdani Beli kraljici. Čeprav do sosedov ohranja dobre trgovske stike pa Kraljevina še dolgo ne bo, če sploh kdaj, obsegala celotne dežele Belesije. Kar nekaj grofij je popolnoma odločenih, da kraljice pri svojih ciljih ne bodo podpirali, nekateri grofje, npr. grof Gallus, pa imajo pod seboj ogromno ozemlje in se počutijo povsem samozadostne. Na jugovzhodu pa leži še mestna država Vetrni pristan, ki predstavlja tekmeca Kraljevini Belesiji v prav vsakem pogledu.

Kronološko drevo vladarjev

Kronološko zaporedje dogodkov v kraljestvu Belesija

Dogodki, ki se nanašajo je le na eno od ljudstev, so obarvani v naslednjih barvah: