Kraljica

Iz LARP Slovenija
(Preusmerjeno s strani Alela Viktorija Belopolta)
Skoči na: navigacija, iskanje
Kraljica Belesije
Alela.png
Belesija kraljičin osebni grb.jpeg
Kraljičin osebni grb
Polno ime: Alela Viktorija Belopolta
Živela: 271 -
Vladavina: 292 -

Alela Viktorija Belopolta, 23. kraljica kraljevine Belesija, ki je ponovno odprla meje Belega mesta.

Povprečni dvorjan, meščan ali kmet o kraljici ne ve prav veliko. Znano je, da je ljubiteljica zgodovine, predvsem del in načel Ivane Orelije, ki se je borila za združitev skoraj razpadlega kraljestva. Tako kot plemičem se posveti tudi meščanom in kmetom in dnevno sprejema diplomate različnih dežel. Govori mnogo jezikov, je razgledana, pametna in politično podkovana ter nobene odločitve ne sprejme brez premisleka.

Politična stališča

Novoizvoljena Alela Viktorija je v svoji kratki vladavini storila nekaj, kar generacijam kraljev in kraljic pred njo ni uspelo. Ponovno je odprla meje Belega mesta in ponudila roko grofijam k ponovni združitvi in vzpostavitvi vse-belesijskega kraljestva.

Aktivno se trudi vzpostaviti politični red med grofijami in odpraviti obstojna nesoglasja, tako med različnimi rasami kot starimi sovražniki. Še vedno pa izvaja strogo obrambno politiko do orkov in ostalih predstavnikov grdinov. Njeni zapriseženi podporniki so pripadniki Jarilovega viteškega reda, ki so jo spoznali za pravo krono, grof Harald Korvin, ki je njen najmočnejši zaveznik, grof Gallus, ki je bil od nekdaj njen finančni podpornik, ter grofiji Jelenje in Barjansko, ki sta ji obljubili zvestobo.

V zadnjem času kraljica tesno sodeluje z Belo akademijo, saj spada marsikateri član njihovega Visokega kroga tudi med njene svetovalce. Govori se, da naj bi v magiji iskala rešitev za čimprejšnjo pomiritev rastočega nemira v kraljestvu, kot tudi za dokončno rešitev orkovskega vprašanja.

Življenje

Alela Viktorija Podlipa se je leta 271 rodila diplomatu Jermanu Podlipi in kraljevi skrbnici knjižnice Matildi Koseški, mrzli sestrični Roberta I. Poimenovana je bila po svoji babici Viktoriji, mlajši in manj znani bolehni sestrični Rozaje Modre, ki je zaradi svojega šibkega stanja odraščala zunaj vrveža dvora, na podeželju, v graščini obdani s sadovnjaki. V graščini, ki je še vedno v njihovi lasti, je bila poleg nje rojena in tam odraščala tudi njena mama Matilda.

V času Rozaje Modre

Dokler je bila babica Viktorija še živa, je nekajkrat celo prejela obisk kraljice Rozaje Modre in njenega sina, saj sta vendarle bili sorodnici. Alela se je vedno zgledovala po kraljici in v njej videla veliko vzornico. Do dopolnjenega 9. leta je živela na podeželju, kjer so zanjo skrbele služabnice in ji privzgojile spodobnost, sočutnost, dvorne manire in primerne vrednote. Po smrti babice, malo pred dopolnjenim 10. letom starosti, se je preselila na Beli dvor, da je bila bližje mami in očetu. Oče, nižji diplomat dvora, ki je bil pod vladavino Rozaje Modre veliko zdoma, jo je v prostem času navdihoval in ji pripovedoval o tujih krajih in grofijah, kjer se je potikal ter o bitjih, kot so škratje, vilini, polovnjaki in grdini. Mama pa jo je poučevala o zgodovini, velikih plemiških rodbinah, učila brati, pisati in računati. Njuna izobražena starša sta skupaj znala tudi precej tujih jezikov, ki jih je željna Alela hitro osvojila tudi sama.

V času Roberta I.

Ko je leta 282 oblast prevzel Robert I., se je v obdobju parih let pokazalo, da se je politika dvora ponovno obrnila, saj se je več pozornosti namenjalo zadevam znotraj meja Belega mesta kot zunaj njega. Alelin oče je namesto diplomatskih not po združevanju počasi prenašal le še zahteve po davkih in denarni podpori dvoru. Ker so jih grofije začele zavračati, je bil vedno več doma in vedno bolj povzdvigoval glas proti napačni zunanji politiki dvora. Aleli je bilo všeč, da je bil oče več doma, hkrati pa je že takrat slutila, da temne vesti, ki jih prinaša, ne pomenijo nič dobrega. Mama Matilda je še vedno delala v knjižnici, a tudi ona je omenjala vedno slabše odnose med dvorjani in meščani. Alela si je želela, da bi se zgodovina bogatega in uspešnega kraljestva ponovila. O tem je večkrat govorila z očetom, ostalimi dvornimi diplomati in dvorjani, tistimi, ki so delili njene ideale. Kralj Robert jo je občasno sicer poslušal, a zavrnil, saj je bil mnenja, da zadovoljno in bogato kraljestvo predstavlja zadovoljen in bogat dvor. Ker je kralj vso pozornost namenjal dvoru in plemičem ter gradnji novih palač zanje, so bili le redki, ki so opazili, da je manjša skupina dvorjanov, med katerimi sta bila tudi Alelina starša, podpihovala vedno bolj nezadovoljne množice Belega mesta v upor proti kralju. Odraščajoča Alela za večino dela svojih staršev ni vedela, ker je o ideji odprtega kraljestva razpravljala le z besedami. Zavedala pa se je pomembnosti priljubljenosti na dvoru in je uporabila vse svoje moči in sposobnosti, da je vedno izkazala pozornost vsem in se prikazala le v najboljši luči, kljub svojim radikalnim idejam o prihodnosti v zunanji politiki in združenemu kraljestvu. Leta 290 je med počitnicami na starem posestvu prvič spoznala tudi očetova visoka gosta, grofa Gallusa in grofa Haralda Korvinskega, za katera je šele veliko kasneje izvedela, da sta njenima staršema in nekaterim plemičem z dvora, denarno in politično pomagala pri sprožitvi upora proti Robertu I.

Prevzem oblasti

Ko so se zanetili prvi upori, je plemstvo še vztrajalo, a kmalu se je skoraj cel dvor obrnil proti Robertu I., ki je neke noči izginil v nepojasnjenih okoliščinah. Med uporom je poškodbam žal podlegel tudi Alelin oče Jerman, vendar se v zmedi ni nikoli ugotovilo, za čigavo stran je dal življenje. Oči dvora so se začele obračati proti novemu vladarja in ko se je vse več glav obrnilo k Aleli, ki je bila priljubljena dvorna dama, je spoznala, da je nastopil trenutek, ko morajo njene besede postati dejanja. Pristopila je k Dvornemu svetu, ki je v času Roberta I. močno izgubil na vplivu in si zagotovovila izvolitev, hkrati pa tudi njihovo brezmejno podporo. Uradno je prevzela oblast in uspešno pometla s svojimi nasprotniki, predvsem po zaslugi podpore grofov Gallusa in Korvina. V svojem prvem ukazu je odprla meje Belega mesta. Kmalu po prevzemu oblasti jo je obiskal tudi vrhovni poveljnik Jarilovega reda in ji kot prepoznani pravi kroni ponudil prisego svojega reda. Sledili sta še grofiji Jezerno in Barjansko, ki sta danes tudi med najmočnejšimi zaveznici krone.
Grb kraljičine osebne straže

Med raziskovanjem upora zoper Roberta I. je spoznala grenko resnico o svojih starših in najtesnejših zaveznikih. Ker se močno zaveda, da jo lahko izdajo tudi najbližji, si je vsakega člana svoje osebne straže po tehtnem premisleku izbrala sama in skrbi, da je njihova zvestoba absolutna. Ker pa jo Beli dvor in njeni podaniki zaradi njenih dosedanjih dejanj podpirajo tako ali drugače, se je šp razkritju odločila, da grofoma Gallusu in Korvinu kazen za njuna dejanja izreče na skrivaj. Obe bogati grofiji sta morali plačati visok davek v zlatu in prostovoljno prispevati del svojih diplomatov ter obrtnikov za hitrejšo obnovo kraljestva. Zaradi njene starosti jo svetovalci vedno bolj pritiskajo v poroko, govori pa se o mladem nasledniku grofa Korvina.