Belo mesto

Iz LARP Slovenija
Skoči na: navigacija, iskanje
Belo mesto
Belo mesto.png
Belo mesto grb.jpg
Grb Belega mesta
Vladar: Kraljica Alela Viktorija Belopolta
Sedež: Beli dvor
Lokacija: Osrednja Belesija
Meje: Sever – Korvin
Zahod - Gallesija
Vzhod – Korvin
Jug – Jelenje
Politični odnosi Zavezništvo:
Gallesija, Jelenje, Korvin, Mornija
Sovražno:
Divjina grdinov
Frakcije Kraljeva akademija

Belo mesto je največje mesto v Belesiji, ki se nahaja v samem osrčju dežele. Obenem služi kot prestolnica, saj v njem stoji kraljičina palača, Beli dvor.

Opis

Belo mesto se je razcvetelo okoli kraljeve palače, Belega dvora, ki stoji na vrhu veličastnega griča in se vzpenja visoko nad mesto. Okoli njega se nahajajo plemiški dvorci in ekskluzivni mestni predel, Beli preddvor, namenjen bogatim in vplivnim meščanom.

Glavno mestno okrožje, namenjeno ostalim slojem prebivalstva, trgom, obrtnikom in krčmam, je obdano z visokim obzidjem, ki mesto varuje pred neželjenim. Okoliško ozemlje poseljuje kmečko prebivalstvo, ki obdeluje širna polja, znana kot Zlata polja, gozdove in pašnike ter skrbi za pridelavo hrane, s katero oskrbujejo mesto. Velikost današnjega širšega okoliša Belega mesta mu omogoča, da lahko katerakoli novica iz Belega dvora doseže vse meščane, pravtako pa lahko tudi vse obmejne novice v roku enega dne dosežejo Beli dvor.

Belo Mesto1.jpg

Pomembne ustanove

Kraljeva akademija

Belesijska Kraljeva akademija, je bila ustanovljena v sklopu reform kraljice Rozaje Modre, ki je želela, da bi bilo znanje dostopno vsem. Kljub temu mora nadebudni učenec akademije najprej prestati test nadarjenosti, lahko pa tudi plača zajetno vsoto za vpis. Repertoar akademije obsega trgovski, inženirski in vojaški program ter učenje magije in alkimije.

Bela akademija

Bela akademija je glavna belesijska akademija za preučevanje vseh vrst magije. Od Velike vojne naprej so pogoji za vstop izjemno strogi in vključujejo dobro podkovanost v teoriji magije ali izjemno magično moč, akademija pa se posveča predvsem raziskovalni dejavnosti.

Glavni arhiv Belesije

Grb Glavnega arhiva

Glavni arhiv Belesije hrani veliko večino belesijskega znanja in zgodovine. Njegovi začetki segajo v čase Modrega kraljestva, ko je bil ustanovljen kot del Bele akademije. V tistem času so namreč pospešeno dokumentirali pomembnejše magično znanje, saj so se bali, da bi se med čarovniškimi vojnami izgubilo. V času Belega kraljestva so arhiv uredili in primerno dokumentirali tako alkimijo, kot tudi življenje v Belesiji: geografijo, zgodovino, demografijo, pomembne ustanove in politiko.

V kasnejših destletjih se je arhivska zbirka širila in širila, sam arhiv pa se je večkrat preimenovala in prestavila. V času Velike vojne so celotno zbirko iz strahu pred uničenjem s strani orkov npr. poskrili po kleteh Belega mesta. Arhiv danes deluje v prostorih Kraljeve akademije, vendar pa mu je kraljica zagotovila status samostojne ustanove. Zaradi nesreč z magičnimi predmeti in alkimističnimi pripravki arhiv hrani zgolj pisne vire, trenutno pa ga vodi cenjena arhivarka Tugomira Bajeslovna.

Vrhovni tempelj belesijskega mnogoboštva

Vrhovni tempelj je glavna svečeniška organizacija v Belesiji, predana čaščenju Starih bogov, ki ji načeluje Veliki svet svečenikov. Nahaja se na obrobju Belega mesta.

Odprta knjižnjica

Edina belesijska javna knjižnjica deluje v Belem mestu, pod okriljem Kraljeve akademije. Knjižnjica je prosto dostopna vsem učencem Bele, Črne in Kraljeve akademije. Uradno je namenjena tudi vsem ostalim prebivalcem Belesije, vendar je zanje proces izposoje knjig dokaj zahteven, saj vključuje preizkus branja, podpis pogodbe o predaji knjige in dobršno mero pokroviteljskega odnosa in groženj s strani knjižnjičarjev.

Svetišče Bele gospe

V Belem mestu stoji manjše svetišče, uradno posvečeno Beli gospe. Meščani so ga postavili v času Velike vojne, ko so Belo gospo začeli ponovno videvati. Sem so na zdravljenje pripeljali tudi Ulrika Barjanskega.

Zdravilski ceh

Zdravilski ceh združuje vse magične in klasične zdravilce Belesije, njihovi prostori pa se nahajajo v predmestju Belega mesta.

Kriminalno podzemlje Belega mesta

Moj oča so zmeraj djali, da si na črnem trgu v Belem mestu lahko kupil vse, od rib do človeške duše. Tudi svojo si lahko prodal.

Kriminal in civilizacija gresta povsod z roko v roki in v Belesiji ni prav nič drugače. Od časa prvih začetkov Belega mesta se je zaradi njegove centralne lege skupaj z njim razvijal tudi črni trg, ki je prvotno izviral iz Vetrnega pristana, kamor so ladje dnevno pripeljale na tisoče zabojev, del katerih ni nikoli našel poti k lastniku. Mnogi trgovci so zato najemali plačance, da so varovali njihove pošiljke in pobijali nadobudne tatove, ki so zato svojo obrt raje izvajali na drugem črnem trgu. Ker je Belo mesto kot sedež kraljice postajalo vse bolj pomembno, se je v njem sčasoma razvilo pravo kriminalno podzemlje, ki ni bilo več omejeno na preprodajo ukradenih in v sivih območjih zakona pridobljenih reči, temveč so se začele za pravo ceno prodajati informacije, droge, usluge telesne narave in storitve raznoraznih tatov, plačancev, morilcev in nasilnežev. Če gre verjeti govoricam, se je pod Belim mestom pojavilo dejansko podzemlje: skupek skrivnih tunelov, varnih hiš z zastrtimi zavesami, na videz opuščenih skladišč in trgovin, ki jih povezuje zapletena mreža simbolov, gesel in sveč na pravih oknih ob pravem času, iz njega pa je izšla tudi glavna belesijska kriminalna združba, Gnezdo.

Zgodovina

Začetki Belega mesta segajo še v čas Modrega kraljestva, ko je bilo Belo mesto zgolj večje naselje, ki je zaradi svoje osrednje lege in rodovitnih polj pritegnilo precejšnje število ljudi. Naselje, sprva znano kot Ržehrad, je kmalu preraslo v mesto. Na vrhu hriba v osrčju mesta si je takratni plemič zgradil bel dvorec, ki je bil prvi svoje vrste v Belesiji, zato je mesto postalo znano preprosto kot Belo mesto. Ob ustanovitvi Bele akademije je pridobilo na pomembnosti in v času vojn s čarovniki, ob razpadu Modrega kraljestva, so se preživeli zatekli v Belo mesto. Tako je bilo ustanovljeno Belo kraljestvo in Belo mesto je uradno postalo sedež kraljev. Prvi kralj Belega kraljestva je dal zgraditi Beli dvor, veličastno kraljevsko palačo, njegovi dvorjani pa so se naselili v predelu okrog Belega dvora, ki je postal znan kot Beli preddvor. V Veliki vojni je bilo Belo mesto delno opustošeno, vendar je Beli dvor preživel in v svoji belini postal simbol odpora proti orkom. Belo mesto je tako po razpadu Belega kraljestva ohranilo svoj status in postalo prestolnica novoustanovljene kraljevine Belesija.

Zanimivosti

Obseg Belega mesta

Zasluge za današnjo velikost Belega Mesta velja pripisati prvemu kralju, saj se je ob določanju velikosti svojega posestva povzpel na najvišji opazovalni stolp grajske palače in zapovedal, da bo Belo Mesto segalo do koder bo segel njegov pogled na najbolj jasen dan v letu. Izdal je tudi določilo, da mora biti obseg Belega Mesta tolikšen, da lahko kakršnakoli jutranja novica istega dne do večera doseže vsa ušesa znotraj mestnih meja. Sel na konju pa mora biti zmožen v enem dnevu prenesti novico od enega do drugega najbolj oddaljenega kraja znotraj pokrajine.

Bela gospa

Svetišče Bele gospe na Barjanskem.

Bela gospa je ena izmed lokalnih božanstev in zaščitnica Belega mesta, saj skrbi, da v mestu nikoli ne bo žeje. Drugod je poznana le po pripovedih, izjema je Barjansko, kjer je vero vanjo v obliki kulta razširila grofovska družina.

Zgodba pravi, da je pred davnimi časi neko dekle pralo oblačila v reki. Ko je mimo prišla ženica, ki je bila od dolge poti vsa umazana in utrujena, ji je dekle reklo, naj si malo odpočije in z njo pomalica. Če ima čas, naj še prenoči pri njej doma, medtem ko bo ona poskrbela za njena prašna oblačila. Naslednje jutro je ženica odšla proti reki, da se umije in zatem je ni videl nihče več. Je pa dekle znalo povedati, da se od takrat naprej voda ni nikoli skalila, ko je prala perilo ali jo šla zajemat za v kuhinjo, če pa je bila kdaj otožna, se je na gladini pojavila podoba gospe v sijočih belih oblačilih in ji s šepetom, lahkim kot veter, pregnala žalost. V zahvalo ji je dekle večkrat pustilo hrano ali kak drug dar. Tekom let, desetletij in stoletij, ko je naselbina rasla in se je iz nje razvilo veliko mesto, danes znano pod imenom Belo mesto, so predvsem ženske večkrat puščale ob reki darove. Še danes znajo povedati, da se na gladini pokaže Bela gospa, če v vodo zrejo otožne oči. Voda pa se v Belem mestu še vedno ne skali, če se jo za dom ali pranje rabi, prav tako ni reka niti v časih, ko je bila drugod suša, nikoli usahnila.