Kraljevina Belesija

Iz LARP Slovenija
Skoči na: navigacija, iskanje
Kraljevina Belesija
Coat of arms belesije.jpeg
Belesijski grb
Vladar: kraljica Alela Viktorija Belopolta
Sedež Belo mesto
Grofije Barjansko Jelenje Korvin Mišjedol Mornija Trovid Pelinovo

Po koncu Velike vojne je bila ustanovljena kraljevina Belesija, ki je nasledila nekdanje Belo kraljestvo in označuje začetek četrte dobe. Kraljevina Belesija, kot že ime pove, želi pod svoje okrilje pridobiti celotno deželo Belesijo in jo združiti z enotnim ciljem - prenova vseh domov, uničenih v Veliki vojni, ter dokončna ustavitev orkov.

Opis

Novo belesijsko kraljestvo obsega grofije Barjansko, Jelenje, Korvin, Trovid, Mornija, Pelinovo in Mišjedol.

Na severni meji se Trovid in Mornija dotikata meje Granitnega khaganata v Mračnem gorovju in skupaj s Korvinom obkrožajo grofijo Kisovo, ki novega kraljestva ne priznava. Na vzhodu se meje Mornije, Mišjedola in Pelinovega ustavijo na vzhodnem gorovju, ki kraljestvo ločuje od Divjine grdinov. Pelinovo skupaj z Barjanskim na jugu meji tudi na Vilinje gozdove. Barjansko na vzhodu skupaj z Jelenjim obkroža grofijo Jezerno, ki se je kraljestvu sprva pridružila, nato pa leta 268 izstopila zaradi hudega spora z Jelenjim. Jelenje, Trovid in Belo mesto na zahodu mejijo na obširno grofijo Gallesijo, ki je sicer zaveznica kraljevine in podpira kraljico, vendar je odklonila priložnost za vstop v kraljestvo. Pokrajina Primorje je edina, ki poleg zavrnitve vstopa v združeno kraljestvo, tudi ni priznala nove kraljice in njenih ciljev.

Zapriseženi vojaški zavezniki

Kraljevini, Belemu mestu in kraljici so politično in vojaško zaprisežene grofije Barjansko, Jelenje, Korvin, Trovid, Mornija, Pelinovo, Mišjedol in vsi njihovi baroni ter ostali plemiči, ki živijo na tem območju. Eden njenih glavnih zaveznikov je tudi grofija Gallesija, čeprav ni del kraljestva in se nahaja zunaj njenih meja. Pripadniki Jarilovega viteškega reda, so trenutno kraljico Alelo Viktorijo Belopolto pripoznali kot pravo krono in ji zaprisegli kot njen meč v obrambi kraljevine.

Trgovina s kraljestvom

Na mejah Belega mesta z Jelenjem in Korvinom poteka popolnoma odprta trgovina, le z nadzorom prepovedanega blaga. Odprta trgovina s standardnim carinskim nadzorom je na vseh ostalih mejah znotraj kraljestva in na meji z Gallesijo. Dogovor o delno odprti trgovini in s strožjim nadzorom imata tudi Granitni khaganat in Jezerno. Na vseh ostalih mejah s kraljestvom, torej pri grofiji Kisovo, Vilinjih gozdovih, Divjini grdinov in pri blagu, ki prihaja iz pokrajine Primorje in Slankraja, obstaja polni in strogi carinski nadzor. Enak nadzor je ponovno izveden tudi na meji Belega mesta, vendar le pri tovoru, ki prihaja iz pokrajine Primorje, Divjine Grdinov, Vilinjih gozdov, Slankraja, Kisovega in Jezernega.

Zgodovina kraljevine Belesije

Pred nekaj sto leti je bilo Belo kraljestvo močno povezano in dobro razvito, s sedežem v Belem mestu. Obdobje obilja pa se je končalo, ko je zloglasni orkovski poveljnik Gaargwe vdrl v Belesijo z največjo vojsko, kar so jih kdaj videli na tem območju. Pustošili so po pokrajini, obkolili Belo mesto, njihova vojska pa je prodrla celo do obale. Začela se je Velika vojna, med katero so se jim združena ljudstva ljudi, vilinov, škratov in polovnjakov zoperstavila pod vodstvom Ivane Orelije. Ubili so Gaargweja in njegova vojska se je v kaosu razbežala. Sledilo je kratko obdobje miru, a dežela je bila opustošena, polja in gozdovi požgani, mestne zaloge pa uničene. Belo kraljestvo je razpadlo in v deželi se je začelo dolgo obdobje lakote, pomanjkanja in počasne obnove. Ivana Orelija je po Veliki vojni postala kraljica in oznanila preporod dežele. Ustanovila je novo kraljevino Belesijo, v znak zahvale vsem ljudstvom za pomoč v vojni in oznanila začetek četrte dobe. Tako je novonastalo kraljestvo pestilo obdobje lakote, pomanjkanja in počasne obnove. Kraljica Ivana Orelija je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi se kraljestvo ohranilo in vse do njene smrti je celo kazalo, da ji bo uspelo.

Kraljico, ki ni imela sovjih potomcev, je nasledila njena namestnica ter pomočnica, poimenovana kraljica Ivana Orelija II. Njenega nasledstva niso podpirali vsi in sedaj je bilo ohranjanje miru v kraljestvu le še ena skrb več. Zavezništva so se krhala, trgovina jo zamirala, lakota in bolezni pa so se nadaljevale. Njena hčer, Ivana Orelija III., ni imela nobene prave avtoritete med lokalnimi grofi in tudi prebivalstvo ji ni bilo naklonjeno. Ljudstva škratov, vilinov in polovnjakov so počasi prekinila stike z Belesijskim kraljestvom in sama začela reševati probleme v svojih mestih. Kmalu se je kraljica odločila, da Belo mesto zapre svoje meje in omeji stike s preostalimi grofijami in tujimi kraljestvi preostalih ras. Kraljičino dejanje je bilo zelo radikalno in v kratkem času je bila kar dvakrat žrtev poskusa umora. Po tretjem, uspešnem atentatu, se je v Belem mestu zvrstilo več vladaric, ki so prišle na oblast s silo ali spletkarjenjem. Njihove vladavine so bile kratkotrajne in večinoma neuspešno poskušale vrniti stari sijaj mestu. Zglasili so se tudi moški kandidati za kralja Belega mesta, vendar je prebivalstvo Ivani Oreliji na čast dolgo ohranilo vladavino kraljic.

Dobrih 200 let kasneje si je po smrti kralja Kajetana drugega Laskavega z dobrimi političnimi potezami in številčno podporo zagotovila oblast učenjakinja Rozaja Modra. Njena vladavina je za Belo mesto in celotno kraljestvo pomenila novo, boljše obdobje. Začela je s počasnim ter postopnim političnim odpiranjem mesta. Obnavljala je trgovske poti, stare diplomatske zveze s sosednjimi ljudstvi in povrnila kraljestvu novo upanje. Po njeni smrti jo je nasledil njen sin Robert I., ki je po prevzemu prestola uvedel številne nove davke, s katerimi je financiral gradnjo razkošnih zgradb v mestu v predelu Belega preddvora, s tem pa se zelo zameril tako revnim prebivalcem mesta kot tudi okoliškim kmetom in grofom, ki so s težavo nosili tolikšno breme. Ko je nezadovoljstvo z leti naraslo, se je na dvoru odvil upor in Robert I. je sredi noči izginil v nepojasnjenih okoliščinah.

V praznini moči, ki je takrat nastopila na kraljevem dvoru, se je predvsem po zaslugi enega najmočnejših grofov v deželi, grofa Gallusa kot nova kraljica pojavila Alela Viktorija, imenovana Belopolta, daljna sorodnica Rozaje Modre in prej priljubljena dvorna dama. Dvornemu svetu, ki je v letih pred tem vztrajno izgubljal moč in ugled, je predlagala, naj jo izglasujejo kot novo kraljico in si s to spretno potezo hkrati zagotovila izvolitev kot tudi njihovo nadaljnjo podporo. Proglasila je ponovno odprtje meja Belega mesta in kraljestva ter razposlala sle in diplomate v sosednje grofije in mesta z željo po obnovitvi vseh starih trgovskih in vojaških zavezništev.

Kraljevina Belesija v zadnjih 100 letih dobro uspeva, vendar so se številne grofije precej osamosvojile in zato nekateri grofje nad potezami kraljice Alele Viktorije Belopolte seveda niso preveč navdušeni, drugi (predvsem tisti na vzhodu, ki zadnje čase trpijo napade orkov in barbarov) njeno pomoč hvaležno sprejemajo, vsi pa imajo seveda svoje lastne načrte. Kraljevina že zadnjih nekaj let ohranja svoj obseg območja Belega mesta in več grofij, katerih grofje so vdani Beli kraljici. Čeprav s sosedi ohranja dobre trgovske stike pa kraljevina še dolgo, če sploh kdaj, ne bo obsegala celotne dežele Belesije. Kar nekaj grofij je namreč odločenih, da kraljice pri svojih ciljih ne bodo podpirali, nekateri grofje, npr. grof Gallus, pa imajo pod seboj ogromno ozemlje in se počutijo povsem samozadostne, kljub temu, da je grof drugače eden izmed kraljičnih najtesnejših zaveznikov. Na jugovzhodu pa leži še mestna država Vetrni pristan, ki predstavlja tekmeca kraljevini Belesiji v prav vsakem pogledu.

Kronološko drevo vladarjev

1. Ivana Orelija
537 3.v. - 16 n.v.
2. Ivana Orelija II
548 3.v. - 25 n.v.
16-25 n.v.
Janez Zelenborski
540 3.v.-20 n.v.
3. Ivana III
569 3.v. - 29 n.v.
25-29 n.v.
20. Kajetan II. Laskavi
?-251
-251
Tomaž Koren
210-261
Viktorija Kamen
214-279
21. Rozaja Modra
208-282
251-282
Marko Podgorski
230-291
Jerman Podlipa
230-291
Matilda Koseška
238-
22. Robert I:
244-?
282-291 izgon
23. Alela Viktorija Belopolta
271-
291-

Kronološko zaporedje dogodkov v kraljestvu Belesija

Dogodki, ki se nanašajo je le na eno od ljudstev, so obarvani v naslednjih barvah:

= Škratje
= Vilini
= Ljudje
= Polovnjaki
= Grdini
Doba Leto Dogodek
4. doba
1 Kraljica Orelija preimenjuje Belo kraljestvo v kraljestvo Belesijo, po pokrajini Belesiji, kot zahvalo vsem narodom za pomoč v bitki.

Začetek četrte dobe.

2 Rojstvo Obarja III sina khana Gnasta Granitnega.

Veliki spor med Granitnimi in Železnimi škrati.

4 Neuspešni atentat nad khanom Bromom Železnim. Storilca ne najdejo, a osumljeni so bili Granitni škratje.
16 Kraljica Ivana Orelija podleže bolezni.

Kronanje njene svetovalke in naslednice, ki se preimenuje v kraljico Ivano Orelijo II..

25 Ivano Orelijo drugo najdejo zastrupljeno.

Oblast prevzame njena hčerka Ivana III..

29 Po dveh neuspešnih atentatih Ivana III. zapre meje in izolira Belo mesto.

Jaril Pokončni zapusti Belo mesto in ob vasi, kjer je bila rojena Ivana Orelija, ustanovi Jarilov viteški red, ki sledi njenim načelom.
Zadnja novica, ki pride iz Belega mesta govori o uspešnem tretjem atentatu in strahu o razpadu kraljestva.

71 Rojstvo Klina, sina Olafa II Železnega, trenutnega khana Železnih škratov.
78 Rojstvo Gnajsa, sina Obarja III Granitnega, trenutnega khana Granitnih škratov.
147 Rojstvo Horaka, sina Klina Železnega.
162 Rojstvo Grunta, sina Gnajsa Trdnega.

Rojstvo Pavline Mornijske.

180 Rojstvo Horika Mornijskega, sina Pavline Mornijske.
234 Gnajs Trdni postane khan Granitnih škratov.
237 Rojstvo Morna, sina Grunta.

Horik Mornijski postane grof Mornije.

242 Rojstvo Horda, sina Horaka.
251 Po smrti Kajetana II. Laskavega si učenjakinja Rozaja Modra zagotovi oblast nad Belim mestom in je okronana kot 21. vladar Belesijskega kraljestva.
268 Katarina Jezerna med svojim prvim porodom nepojasnjeno umre. Vdovec Gregor Jelen se poroči z Mojco Koseško, plemkinjo iz Belega mesta. Spor med Jelenjim in Jezernim, Jezerno izstopi iz kraljevine Belesije.

Albin Mornijski s svojo tretjo ženo dobi prvi naraščaj. Rojena sta dvojčka Slaven in Doran.

269 Rojstvo Gregorja II. Jelena.
270 Rojstvo Črnela Barjanskega, sina Ulrika Barjanskega.
271 Rojstvo Alele Viktorije – Belopolte.
277 Rojstvo Valuka Troviškega, sina Dragovana Troviškega.
282 Rozaja Modra pri 74. letih umre v spanju. Okronan je njen sin Robert I..
289 Yibor Železnopesti je kot odposlanec Železnega khaganata poslan na diplomatsko pot v Belesijo.

Mladi Črnel Barjanski išče zdravilo za svojo bolezen.

290 Grof Gregorij Gallus se poroči z grofico Karolino Zelenborovsko in združi obe grofiji v eno.
291 Zaradi zviševanja davkov in gradnje razkošnih palač za plemstvo, se ljudstvo upre in kralja Roberta I. izžene.

Albin Mornijski umre pri starosti 80 let. Spor dvojčkov Dorana in Slavena. Doran prevzame oblast, Slaven je izgnan.
Grof Gallus podpiše sporazum o nenasilnem prevzemu grofije Grabno in njenega trenutnega grofa Janeza Grabenškega postavi za barona in zavetnika Grabnega.

292 Okronana je Alela Viktorija – Belopolta, sorodnica Rozaje Modre in priljubljena dvorna dama.

Belo mesto dokončno odpre vse svoje meje.
Gorazd Mišjedolski v sodelovanju z kraljico vzpostavi Vzhodni ščit.
Rojstvo Gorazda Gallusa, sina Grofa Gallusa.

293 Plemič Jaroslav se pod krinko pridruži Vzhodnemu ščitu.
294 Neznana skupina barbarov napade mejno postojanko Belega mesta na meji z Trovidom v bližini požgane vasi Bukovje in pomori tamkajšnjo stražo.
295 Krčma pri Zelenem gaju, zamenja lastništvo po tem, ko je krčmar umorjen. Govori se, da je z lažnimi govoricami popotnike vabil v gaj in jih ropal.

V grofiji Pelinovo so ponovno obudili tradicionalno veliko rajsko praznovanje, ki ga bodo odslej praznovali na 3 leta.

296 Slaven izzove Dorana na vojaški spopad za prevzem oblasti. Doran porazi Slavena.

Težave v Volčji kotanji, čarovniki reda Velesovega zbolijo za neznano boleznijo.
Plemkinja Karla, ljubica grofa Dragovana Trovidškega, pobegne pred sojenjem, potem ko je s strani Vedežnikov obtožena za čarovništva.

297 Velesov red kljub trudu Volčje neveste uspe opraviti ritual očiščenja in povrne Volčjo kotanje v prvotno stanje.

Na meji med Jezernim in Jelenjem plemiški spor preraste v vojno stanje.
Umor grofa Dragovana Trovidskega. Oblast prevzame Valuk Troviški, pod okriljem barona Merovina.

298 Nad majhno vasico Hem, na tromeji kraljestva in Jezernega se brez opozorila zgrne močna nevihta, ki prav tako skrivnostno izgine. Od takrat naprej od tam ne pride nobena informacija več, dokler magična prepreka ne pade.