Mišjedol

Iz LARP Slovenija
Skoči na: navigacija, iskanje
Mišjedol
Mišjedol.png
Mišjedol grb.jpg
Grb Mišjegadola
Grof: Gorazd Mišjedolski
Sedež: Mišji Dol
Lokacija: Vzhodna Belesija
Meje: Sever – Mornija
Severozahod - Kisovo
Vzhod – Divjina grdinov
Jug – Pelinovo
Jugozahod – Korvin
Severozahod - Kisovo
Politični odnosi Zavezništvo:
Korvin, Mornija, Belo mesto
Sovražno:
Divjina grdinov
Frakcije Vzhodni ščit

Grofija Mišjedol je grofija v vzhodni Belesiji, ki meji na Divjino grdinov in ji vlada mlada plemiška rodbina Mišjedolskih. Grofija je postala bolj vplivna šele z vzponom kraljice Alele Viktorije Belopolte.

Vladavina grofov Mišjedola

Naziv Starost ob prevzemu Prevzem oblasti Vladal Predaja oblasti Razlog
Baloslav Mišjedolski 25 237 42 279 Naravna smrt.
Zala Mišjedolska 47 279 12 291 Umrla zaradi bolezni.
Gorazd Mišjedolski 41 291

Opis

Grofija Mišjedol je ena izmed mlajših grofij v Belesiji, saj je nastala šele skoraj dve stoletji po Veliki vojni. Njen razvoj je močno ovirala bližina Divjine grdinov ter relativno pusta, ne preveč rodovitna pokrajina. Vladajoča rodbina so že od samega začetka grofije Mišjedolski, ki so grofijo sploh ustanovili. Njihovo ime se pred tem ni omenjalo med belesijsko plemiško smetano, saj so do ozemlja prišli dokaj pozno. Prebivalci Mišjedola so potomci skupine bojevnikov, ki se je prva naselila na tem območju, zato so znani kot samostojni ljudje, ki se že od malih nog urijo v boju. Predvsem v vzhodnem delu grofije, ki meji na grdinske dežele, je navada, da vsi otroci pri dopolnjenem 5. letu prejemejo svoje prvo bodalo.

Grofija je v zadnjem času postala bolj pomembna, saj jim je kraljica Alela Viktorija Belopolta namenila precejšnjo finančno in politično podporo, z njeno pomočjo pa so ustanovili tudi Vzhodni ščit, ki ščiti njihove vzhodne meje pred vpadi orkov. V zadnjem času so podpisali tudi zavezništvo z grofijo Mornija, kjer je grof Doran Mornijski ustanovili podobno organizacijo, imenovano Severni ščit.

Z ustanovitvijo Vzhodnega ščita so se za grofijo pričeli bolj mirni časi. Prebivalstvo je končno lahko mirno zadihalo, kar se pozna predvsem na trgovini in živinoreji, grofija pa je v zadnjem času uspešnejša kot kdajkoli. Poleg tega se je v zadnjih desetletjih močno izboljšala rodovitnost mišjedolskih polj, zahvaljujoč baronski družini Žitnik.

Plemiške družine Mišjedola

Grofovska rodbina Mišjedolski

Mišjedolski so dokaj mlada plemiška rodbina, ki je ustanovila grofijo. Veljajo za zveste zaveznike trenutne kraljice Alele Viktorije Belopolte, saj je prav z njeno podporo grofija Mišjedol pridobila večino svojega današnjega vpliva in moči.

Baronska družina Glodač

Glodači so ena izmed dveh baronskih družin v Mišjedolu, ki izhaja iz linije vladajočih Mišjedolskih. Njihova ozemlja obsegajo severni del Mišjedola, skrbijo pa predvsem za red in vzdrževanje grofije. Kot sorodniki Mišjedolskih so z njimi v zelo dobrem odnosu in radi postorijo vsakršno delo, ki jim ga naloži grof Mišjedolski, seveda pa za svoj trud dobijo tudi primerno plačilo in pravice.

Baronska družina Žitniki

Druga baronska rodbina so Žitniki. Svoje ozemlje imajo na jugu in zahodu grofije ter se ukvarjajo, kot že samo ime pove, v glavnem s poljedelstvom. Nastali so s povišanjem enega izmed mišjedolskih vitezov v barona, ki je v hudih časih desetletja nazaj, s svojim izjemnim kmetijskim znanjem potrojil pridelek in rešil grofijo pred popolno lakoto. Kot največji pridelovalci hrane v grofiji imajo Žitniki temu primeren ugled in spoštovanje, nadzorujejo pa tudi grofijsko kaščo.

Vzhodni ščit

Vzhodni ščit je vojaška organizacija, ki ščiti vzhodne meje Belesije pred orki. Ustanovljen je bil leta 292 4. veka s strani grofa Gorazda Mišjedolskega, ob podpori kraljice, ki je želela zaradi naraščajočega števila grdinskih vpadov preprečiti še eno morebitno Veliko vojno. Vzhodni ščit danes sestavljajo bojevniki iz različnih koncev Belesije, ki delujejo znotraj stroge vojaške hierarhije, in prebivajo v obmejnih utrdbah in postojankah.

Zgodovina

Mišjedol je precej mlada grofija, ki je bila zaradi neugodne lokacije bolj ali manj vedno prepuščena sama sebi in neredko obubožana. V časih po Veliki bitki, v času, ko je bilo Belo mesto še zaprto, je območje Mišjedola namreč zavzela viteška skupina bojevnic in bojevnikov s svojimi družinami. Naselili so se v tej prazni deželi, kjer si zaradi bližine grdinov ni nihče upal živeti. Oni so to vzeli kot izziv usode in želeli dokazati, da lahko preživijo ter morda celo uspevajo. V približno desetih letih so popravili eno izmed starih utrdb, ki je propadala, in jo razglasili za svoj sedež. Plemiči brez imena so začeli trgovati in ustvarjati politična zavezništva s sosednjimi ljudstvi ter grofijami, kar je pomenilo, da so si morali počasi izbrati ime svoje rodbine.

Kot je značilno za človeško naravo, pa niso bili vsi enotnega mnenja, zato so se začeli notranji konflikti, ki so celo pripeljali do nekaj bitk. Na koncu so se oblikovale tri strani: prva je želela posebno vladavino dvornega sveta, drugi dve strani pa sta se med seboj borili za grofovsko oblast. Baloslav je bil eden izmed dveh kandidatov za novega grofa, ki pa je bil v eni izmed bitk poražen in zajet. Vrgli so ga v ječo ter zanj zahtevali odškodnino, ki je niso dobili, in boji so se nadaljevali. Kmalu zatem so mu grozili s stradanjem do smrti, če njegova stran ne podpiše dokumenta o predaji, vendar se tudi to ni zgodilo. Kot pravijo zgodbe, je bila njegova družina izjemno ambiciozna in že pred tem so se dogovorili, da so vsi družinski člani nadomestljivi in s tem pogrešljivi, če to pomeni svetlo prihodnost za celotno družino.

Pripoved o mišjedolski miši

Dnevi so minevali, Baloslav pa je bil vedno bolj sestradan. Skozi majceno okno ječe so se pred njegovim pogledom razprostirala polja žita, vrste sadovnjakov in vrtov ... oh, če bi le lahko prišel do njih! Če bi le lahko izkopal luknjo skozi te preklete zidove in se odplazil na prostost, le toliko, da nekaj zaužije, pa tudi če ga naslednji trenutek zaprejo nazaj v ječo. Luknje v trden kamniti zid pa žal ni mogel narediti z golimi rokami in železne rešetke so pokrivale edini izhod iz ječe. Baloslav je slepo gledal pred seboj, nakar je med rešetkami opazil miš. Bila je to velika, sivkasta miš, ki bi izgledala popolnoma običajno, če ne bi bilo njenih velikih zelenih oči. Nekaj časa sta se gledala, nato pa je Baloslav skočil, da bi jo zgrabil, saj bi bila surova miš v želodcu bolje kot nič.

Miš je odskočila, Baloslavova glava je zadela železne rešetke, nato pa se je vse stemnilo. Zbudil se je nekaj časa kasneje in začel dojemati, kaj se je sploh zgodilo in kje je. Pogledal je točko, kjer je bila pred tem miš in na njegovo presenečenje, je bila miš spet tam. A tokrat je imela v gobcu košček kruha. Zopet sta se spogledala, nato pa je miš kruh spustila in odšla. Baloslav ga je hitro zgrabil in pojedel. To je bil najslajši košček kruha, kar ga je kadarkoli poskusil. Od tu se zgodba o Baloslavu nadaljuje v različnih oblikah, ki se med seboj nekoliko razlikujejo. Nekatere pravijo, da je bila miš v resnici čarovnica, ki se je zagledala v Baloslava in si zadala, da ga reši grozne smrti. Druge trdijo, da je bila miš le običajna miš z zelenimi očmi, ki ji je dal Svetovid več pameti in se ji je Baloslav zasmilil.

Ne glede na to pa vse zgodbe pravijo, da je Baloslav preživel v ječi več tednov ne da bi umrl od lakote. Njegova družina je bila v vojni zmagovita in ga rešila, nato pa zgodbe tudi pravijo, da si je Baloslav kmalu zatem našel ženo, ki je obvladala marsikateri magični urok, njene oči pa so bile prelepe zelene barve. Je to povezano z mišjo iz ječe ali pa gre za naključje? To še danes ostaja skrivnost, vendar pa je Baloslav kmalu postal novi grof tega območja in svojo novo grofijo v čast miši, ki ga je rešila, poimenoval Mišjedol, grofijski sedež pa Mišji Dol. Vladal je dobro in nadpovprečno dolgo, kar so mnogi pripisovali čarovniji njegove žene, nasledila pa ga je njegova edina hči, Zala Mišjedolska.

Zanimivosti grofije

Mišja etika

Baloslav Mišjedolski, prvi grof Mišjedola, je v zahvalo miši, ki ga je rešila iz zapora uvedel zakon, ki prepoveduje kruto ravnanje z mišmi. Prebivalci Mišjedola imajo tako za lovljenje miši v lasti lahko mačke, prepovedana pa je uporaba pasti ali nastavljanje strupa.