Mornija

Iz LARP Slovenija
Skoči na: navigacija, iskanje
Mornija
Mornija.png
Mornija grb.jpg
Grb Mornije
Grof: Doran Mornijski
Sedež: Novigrad
Lokacija: Severovzhodna Belesija
Meje: Severozahod – Granitni khaganat
Sever in vzhod – Divjina grdinov
Jug – Mišji Dol
Zahod - Kisovo
Politični odnosi: Zavezništvo:
Granitni khaganat, Mišjedol, Belo mesto
Sovražno:
Divjina grdinov
Frakcije: Črni bratje

Grofija Mornija leži na skrajnem severovzhodu Belesije in meji le na dve grofiji, Kisovo in Mišjedol. Mornijci so zmerni, bojeviti ljudje, ki so zaradi bližine Divjine grdinov vajeni nevarnosti. Vlada jim dokaj mlada rodbina Mornijskih, ki ji po zmagi nad svojim bratom sedaj načeluje mladi grof Doran.

Mornijski grofje

Naziv Starost ob prevzemu Prevzem oblasti Vladal Predaja oblasti Razlog
Rajmund Mornijski 15 152 32 184 Naravna smrt.
Pavlina 1. Mornijska 22 184 23 207 Umrl med spopadom z grdini.
Horik Mornijski 27 207 46 253 Umrl po hudi bolezni.
Albin Mornijski 42 253 38 291 Naravna smrt.
Doran Mornijski 23 291

Opis

Mornija meji na Kisovo in Mišjedol, na severu se dotika Granitnega khaganata, medtem ko njeni vzhodni deli že segajo v nevarno Divjino grdinov. Prebivalci Mornije so zato že od malih nog izučeni v osnovah bojevanja in tudi najstarejša ženička za pasom nosi bodalo. Otroci v vzhodnih delih grofije se v gozdovih radi igrajo orke in vojake ter se znajo zelo dobro skriti, če kje zares ugledajo kakega orka.

Glavna rodbina v grofiji so Mornijci, ki so svojega grofa izvolili ob nastanku grofije pred nekaj stoletji. Njihov sedež je bil sprva Vzhodni temelj, močna utrdba poškodovana med Veliko vojno, nato pa se je središče grofije prestavilo v Novigrad.

Severni ščit

Po vzoru Mišjedola in Vzhodnega ščita se je grof Doran Mornijski odločil, da na svojih vzhodnih mejah postavi več obmejnih postojank, ki bodo služile kot obrambni zid pred vpadi orkov. V znak sodelovanja z grofom Mišjedolskim je svojo linijo obrambnih utrdb kot podaljšek Vzhodnega ščita poimenoval Severni ščit.

Zgodovina

Grofija Mornija se je prvič pojavila šele po Veliki vojni in je že od nekdaj bila precej odtujena od dogajanja okoli Belega mesta. Njen prvi grof Romuld je bil še posebej zaslužen za pomoč v bitki proti grdinom in v zameno ga je kraljica podprla, ko je na meji z Divjino ustanovil svojo grofijo. Mornija naj bi skrbela za varnost Belesije na vzhodu, vendar se je ob zaprtju Belega mesta na vse skupaj pozabilo in grofija je morala poskrbeti sama zase.

Kmalu so navezali stike s škrati iz Granitnega khaganata, ki so jim tudi pomagali zgraditi novo grofovsko utrdbo, bodoči sedež grofije, Novigrad. Tako so imeli na severu močnega zaveznika, ki jim je pomagal tako vojaško kot trgovsko. Žal pa to ni veljalo tudi za obe sosednji grofiji, Kisovo in Mišjedol, ki sta svoje vzhodne in severne meje pustili pri miru, saj so v desetletjih po vojni raje poskrbeli za obnovitev notranjosti grofij.

Leta so minevala in počasi se je Mornija uveljavila kot mejna grofija. V tistem času so v celotni deželi Belesiji grofije iskale zaveznike in sovražnike, vzpostavljale stike in prekinjale pogodbe. Višje sile so hotele, da se je ravno takrat mornijski grof uspel povezati s svojo južno sosedo, Mišjedolom.

Na lov za jeleni

Kot je bilo od nekdaj v navadi, so se plemiči udeleževali gozdnih lovov na divjad. Na miren oblačen dan se je mišjedolsko grofovsko spremstvo odpravilo v tamkajšnje gozdove, ker so od lokalnih lovcev slišali, da se tam naokoli potika čreda jelenjadi. Ure in ure so jo iskali, a nikakor je niso mogli najti, čeprav so sledi kazale pot. Bližali so se severnim mejam grofije in kmalu bi že bili v Morniji, če ne bi ravno takrat v daljavi na jasi zagledali črede. Grof je imel lov neizmerno rad, zato je prijel samostrel in se sam odpravil proti jasi, njegovo spremstvo pa je ostalo zadaj, skrito očem jelenjadi.

Mišjedolski grof je bil že nekaj lučajev stran od spremstva, ko je čepe sedel za grm in začel napenjati samostrel. Napel je tetivo, položil strelico in umeril v največjega jelena v čredi. Ravno je želel ustreliti, ko mu je v obraz priletela čebela. Nato še ena in še ena in še dve, tri ... Ubogi grof je odskočil stran, saj je ugotovil, da je čepel ravno pod čebeljim panjem. Jelenjad se je v tistem trenutku prestrašila, samostrel je zapel in strelica odletela v neko bližnje drevo. Grof je preklel čebele, ki so ga pičile v lica in nos! Trenutek kasneje pa je popolnoma pozabil na to, saj je na jaso pritekla medvedka z dvema mladičema. Nič kaj zadovoljno niso izgledali in grof je zatulil na pomoč. Želel je napeti samostrel, a ni bilo več časa. Medvedka je bila že na njem in ga grizla ter mu trgala oblačila. Kričaje se je grof upiral in končno se je v ozadju zališalo bližajoče se spremstvo. Teh se je medvedka očitno dovolj prestrašila, da je grofa izpustila in zbežala nazaj v gozd s svojima mladičema.

Spremstvo je priteklo in v grozi zagledalo poškodovanega grofa. Hitro so ga želeli postaviti na konja in odjahati v Novigrad, a konje so pustili zadaj.

Krike pa je slišal tudi diplomat iz Mornije, ki se je ravno na tisti oblačen in miren dan odpravljal v Mišji Dol, da grofu ponudi trgovski sporazum, čeprav je bilo upanja za to bore malo. Kot se spodobi za diplomata je bil osedlan na postavni kobili in v tistem trenutku, ko je grof krvav ležal na tleh, je prijezdil na kraj napada. Brž je skočil s konja, velel dvema izmed grofovih pomočnikov naj dvigneta ranjenca na konja, ter enemu naročil, naj kar z njegovim konjem kar se da hitro odjezdita v mesto. In tako se je tudi zgodilo.

Ko je diplomat le prišel v Mišji Dol, sedaj peš, so mu tam v zahvalo priskrbeli ležišče in jedačo. Dva dni kasneje ga je sprejel mišjedolski grof, ki je na svojem brazgotinastem obrazu nosil nasmešek. Zahvaljeval se mu je in dolgo sta govorila o prigodi, dokler nista prišla do bistva, zaradi katerega je diplomat sploh prišel. Nihče ni bil ravno presenečen, ko je grof z veseljem sprejel trgovsko pogodbo in od takrat naprej sta grofiji Mornija in Mišjedol dobro trgovali in uživali v zaslužku.

Grofija Mornija se je sčasoma uveljavila kot ena izmed pomembnih grofij, čeprav je bila še vedno močno odmaknjena od dogajanja znotraj Belesije. Že grof Kisovega nerad prejemal povabila in goste iz Mornije, saj je svojo politiko raje usmeril proti Belemu mestu. Vendar, ko se je slednje začelo odpirati pod vodstvom kraljice Rozaje Modre, se je tudi takratni mornijski grof, Albin proglasil za kraljičinega zaveznika. Na žalost pa v času svojega življenja ni užival prav velike podpore Belega mesta, saj je bil kot star grof oddaljene grofije na meji z Divjino kaj malo priljubljen.

Spor dvojčkov

Po smrti grofa Albina Mornijskega, bi se morala oblast grofije nadaljevati s prvorojencem. Vendar je imel grof Albin dvojčka, Doran in Slaven po imenu, in stvar se je močno zapletla. Doran je prevzel oblasti in Slaven je trdil, da je on prvorojeni sin ter s tem zakoniti naslednik prestola. Zaradi svojih besed in dejanj proti bratu Doranu, ga je le ta leta 291, kmalu po prevzemu oblasti, izgnal iz grofije. Po izgonu je dve leti užival gostoljubje Granitne trdnjave, kjer je med prebiranjem dokumentov v knjižnici naletel na pergament z grbom Mornije iz leta 268, v katerem je Albin Gnajsu Granitnemu napisal: "Rodila sta se Slaven in Doran, zdrava in močna. Danes je srečen dan, bogovi so mi naklonjeni." To je Slaven vzel kot ključen dokaz za njegovo pravico in se je kljub nasprotovanju khana podal na triletno nalogo: zbrati vojsko, s katero bo lažnivemu bratu odvzel prestol!

Slaven je po Belesiji na skrivaj iskal podporo in po nekaj letih končno pridobil dovolj privržencev, da je izzval svojega brata, grofa Dorana. Z zmago bi končno zasedel prestol kot zakoniti grof Mornije; pravica, ki bi mu morala, vsaj po njegovih besedah, pripadati po smrti očeta Albina.

Doran je medtem preko svojih vohunov pravočasno izvedel za naklepe svojega brata, tako da je kaj hitro uspel okrepiti svoje bojne vrste in se začel pripravljati na bitko. Toda, ali je bilo to dovolj?

Oba brata sta si v vojski nabrala pisano gručo plačancev in privržencev - od barbarov, vilinov in škratov, govorice pa omenjajo celo orke! Belo mesto je bilo naklonjeno trenutnemu grofu Doranu, zato je ta od kraljice pričakoval potrebne okrepitve, ki bi mu zagotovile prevlado nad svojim povzpetniškim, spletkarskim bratom. Teh na koncu ni bilo, saj so prispele prepozno, govorice o orkih pa so se izkazale za resnične. Doran je zaradi strahu pred porazom sklenil dogovor s skupino orkov, ki so v tistem času plenili po Mornijskih mejah, da se udeležijo bitke in z njim sodelujejo. Vse seveda za dobro plačilo.

Doranova vojska je na koncu prevladala nad Slavenovimi vojščaki, ta pa je bil med bojem tudi zajet in ubit. Tako je Doran ostal grof Mornije, vendar ga še danes omadežujejo govorice o orkih. Kljub temu, da so le govorice, je bilo prič preveč, da bi tako dejanje lahko utonilo v pozabo, sploh pa tega zlahka ne bo pozabila Bela kraljica.

Zanimivosti grofije

Cvetličarstvo

Mornijske bele cvetlice

V Morniji raste posebna sorta belih cvetlic, Mornium Floribus Albis, ki so zelo priljubljene po vsej Belesiji. Mornija spretno trguje z njimi, za šopek pa postavijo zasoljeno ceno, zato se podarjanje mornijskih cvetlic smatra kot znak naklonjenosti. Posebno priljubljene so med škrati in polovnjaki, ki jih kupujejo predvsem za poroke.