Mornija

Iz LARP Slovenija
Skoči na: navigacija, iskanje
Mornija
Mornija.png
Mornija grb.jpg
Grb Mornije
Vladar grof Doran Mornijski
Sedež Novigrad
Lokacija Severovzhodna Belesija
Meje Severozahod – Granitni khaganat
Sever in vzhod – Divjina grdinov
Jug – Mišji Dol
Zahod - Kisovo
Politični odnosi Zavezništvo:
Granitni khaganat, Mišjedol, Belo mesto
Sovražno:
Divjina grdinov
Frakcije Severni ščit, Črni bratje

Grofija Mornija leži na skrajnem severovzhodu Belesije in meji le na dve grofiji, Kisovo in Mišjedol. Na severu se dotika Granitnega khaganata, medtem ko njeni vzhodni deli že segajo v nevarno Divjino grdinov. Vlada ji dokaj mlada rodbina Mornijskih, ki ji načeluje mladi grof Doran.

Vladavina grofov Mornije

Naziv Starost ob prevzemu Prevzem oblasti Vladal Predaja oblasti Razlog
Rajmund Mornijski / / / 184 /
Pavel 1. Mornijski 22 184 23 207 Umrl med spopadom z grdini.
Horik Mornijski 27 207 46 253 Umrl po hudi bolezni.
Albin Mornijski 42 253 38 291 Smrt
Doran Mornijski 23 291 /

Plemiči Mornije

Glavna rodbina so Mornijci, ki so svojega grofa izvolili ob nastanku grofije pred nekaj stoletji. Njihov sedež je sprva bil Vzhodni temelj, močna utrdba poškodovana med Veliko vojno, nato pa se je središče grofije prestavilo v Novigrad.

Zgodovina

Grofija Mornija se je prvič pojavila šele po Veliki vojni in je že od nekdaj bila precej odtujena od dogajanja okoli Belega mesta. Njen prvi grof Romuld je bil še posebej zaslužen za pomoč v bitki proti grdinom in v zameno ga je kraljica podprla, da postavi na meji z Divjino svojo grofijo. Ta naj bi skrbela za varnost Belesije na njenem vzhodu, vendar se je ob zaprtju Belega mesta na vse skupaj pozabilo in grofija je morala poskrbeti sama zase in za svoj obstoj.

Kmalu so navezali stike s škrati iz Granitnega khaganata, ki so jim tudi pomagali zgraditi novo grofovsko utrdbo, bodoči sedež grofije, Novigrad. Tako so imeli na severu močnega zaveznika, ki jim je pomagal tako vojaško kot trgovsko. Žal pa to ni veljalo v primeru dveh sosednjih grofij, Kisovega in Mišjedola, ki sta svoje vzhodne in severne meje raje pustila pri miru, saj so v desetletjih po vojni raje poskrbeli za obnovitev notranjosti grofij.

Leta so minevala in počasi se je Mornija dvignila kot mejna grofija. V tistem času so v celotni deželi Belesiji grofije iskale zaveznike in sovražnike, vzpostavljale stike in prekinjale pogodbe. Višje sile so hotele, da se je ravno takrat mornijski grof uspel povezati s svojo južno sosedo, Mišjedolom.

Na lov za jeleni

Kot je bilo od nekdaj v navadi so se plemiči udeleževali gozdnih lovov na divjad. Na miren oblačen dan se je mišjedolsko grofovsko spremstvo odpravilo v tamkajšnje gozdove, kjer so od lokalnih lovcev slišali, da se tam naokoli potika čreda jelenjadi. Ure in ure so jo iskali, a nikakor je niso mogli najti, čeprav so sledi kazale pot. Bližali so se severnim mejam grofije in kmalu bi že bili v Morniji, če ne bi ravno takrat v daljavi na jasi zagledali čredo jelenjadi. Grof je imel lov neizmerno rad, zato je prijel samostrel in se sam odpravil proti jasi, njegovo spremstvo pa je ostalo zadaj, skrito očem jelenjadi.

Grof je bil že nekaj lučajev stran od spremstva, ko je čepe sedel za grm in začel napenjati samostrel. Napel je tetivo, položil strelico in umeril v največjega jelena v čredi. Ravno je želel ustreliti, ko mu je v obraz priletela čebela. Nato še ena in še ena in še dve, tri ... Ubogi grof je odskočil stran, saj je ugotovil, da je čepel ravno pod čebeljim panjem. Jelenjad se je v tistem trenutku prestrašila, samostrel je zapel in strelica odletela v neko bližnje drevo. Grof je preklel čebele, ki so ga pičile v lica in nos! Trenutek kasneje pa je popolnoma pozabil na to, saj je na jaso pritekel medved z dvema mladičema. Nič kaj zadovoljno niso izgledali in grof je zatulil na pomoč. Želel je napeti samostrel, a ni bilo več časa. Medved je bil že na njem in ga grizel ter mu trgal oblačila. Kričaje se je grof upiral in vendar se je v ozadju zališalo bližajoče se spremstvo. Teh se je medved očitno dovolj prestrašil, da je grofa izpustil in zbežal nazaj v gozd s svojima mladičema.

Spremstvo je priteklo in v grozi zagledalo poškodovanega grofa. Hitro so ga želeli postaviti na konja in odjahati v Novigrad, a konje so pustili zadaj.

Krike pa je slišal tudi diplomat iz Mornije, ki se je ravno na ta isti oblačen in miren dan odpravljal v Mišji Dol, da ponudi grofu zavezništvo, čeprav je bilo upanja bore malo. Kot se spodobi za diplomata je bil osedlan na postavni kobili in v tistem trenutku, ko je grof krvav ležal na tleh, je prijezdil na kraj napada. Brž je skočil s konja, velel dvema izmed grofovskih pomočnikov naj dvigneta ranjenca na konja, ter enemu naročil, naj kar z njegovim konjem kar se da hitro odjezdi v mesto. In to se je tudi zgodilo.

Ko je diplomat le prišel v Mišji Dol, sedaj peš, so mu tam v zahvalo priskrbeli ležišče in jedačo. Dva dni kasneje ga je sprejel mišjedolski grof, ki je na svojem brazgotinastem obrazu nosil nasmešek. Zahvaljeval se mu je in dolgo sta govorila o prigodi, dokler nista prišla do bistva, s katerim je diplomat sploh prišel. Nihče ni bil ravno presenečen, ko je grof z veseljem sprejel trgovsko pogodbo in od takrat naprej sta grofiji Mornija in Mišjedol dobro trgovali in uživali v zaslužku.


Grofija Mornija se je sčasoma uveljavila kot ena izmed pomembnih grofij, čeprav je bila še vedno močno odmaknjena od dogajanja znotraj Belesije. Že grof Kisovega je le stežka prejemal povabila in goste iz Mornije, saj je svojo politiko raje usmeril proti Belemu mestu. Vendar, ko se je slednje začelo odpirati pod vodstvom kraljice Rozaje Modre, se je tudi takratni mornijski grof, Albin. proglasil za kraljičinega zaveznika. Na žalost pa v času svojega življenja ni užival prav velike podpore Belega mesta, saj je bil kot star grof oddaljene grofije na meji z Divjino kaj malo priljubljen.

Spor dvojčkov

Po smrti grofa Albina Mornijskega, bi se morala oblast grofije nadaljevati s prvorojencem. Vendar je imel grof Albin dvojčka, Doran in Slaven po imenu, in stvar se je močno zapletla. Slaven je trdil, da je on prvorojeni sin in zakoniti naslednik prestola. Zaradi svojih besed in dejanj proti bratu Doranu, ga je le ta leta 291, kmalu po prevzemu oblasti, izgnal iz grofije. Po izgonu je dve leti užival gostoljubje Granitne trdnjave, kjer je med prebiranjem dokumentov v knjižnici zasledil pargament z grbom Mornije iz leta 267, v katerem je Albin Gnajsu Granitnemu napisal: "Rodila sta se Slaven in Doran, zdrava in močna. Danes je srečen dan, bogovi so mi naklonjeni." To je Slaven vzel kot ključen dokaz za njegovo pravico in se je kljub nasprotovanju khana podal na triletno nalogo: zbrati vojsko, s katero bo lažnivemu bratu odvzel prestol!

Slaven je po Belesiji na skrivaj iskal podporo in po nekaj letih končno pridobil dovolj privržencev, da je izzval svojega brata, grofa Dorana. S svojo zmago bi končno zasedel prestol kot zakoniti grof Mornije; pravica, ki bi mu mogla, vsaj po njegovih besedah, pripadati po smrti svojega očeta Albina.

Doran je medtem preko svojih vohunov pravočasno izvedel za naklepe svojega brata, tako da je kaj hitro uspel okrepiti svoje bojne vrste in se začel pripravljati na bitko. Toda ali bo to dovolj?

Oba brata sta si v vojski nabrala pisano gručo plačancev in privržencev - od barbarov, vilinov in škratov, govorice pa omenjajo celo orke! Belo mesto je bilo naklonjeno trenutnemu grofu Doranu, zato je ta od kraljice pričakoval potrebne okrepitve, ki bi mu zagotovile prevlado nad svojim povzpetniškim, spletkarskim bratom. Teh na koncu ni bilo saj so prispele prepozno, vendar pa so se govorice o orkih izkazale za resnične. Doran je zaradi strahu pred porazom sklenil dogovor s skupino orkov, ki so v tistem času plenili po Mornijskih mejah, da se udeležijo bitke in z njem sodelujejo. Vse seveda za dobro plačilo.

Doranova vojska je na koncu prevladovala nad Slavenovimi vojščaki, ta pa je bil med bojem tudi zajet in ubit. Tako je Doran ostal grof Mornije, vendar ga še danes omadežujejo govorice o orkih. Kljub temu, da so le govorice, je bilo prič preveč, da bi tako dejanje potonilo v pozabo. Sploh pa tega ne bo pozabila Bela kraljica.

Severni ščit

Po vzoru Mišjedola in Vzhodnega ščita se je Doran Mornijski odločil, da na svojih vzhodnih mejah postavi več obmejnih postojank, ki bodo služile kot obrambni zid pred vpadi orkov. V znak sodelovanja z grofom Mišjedolskim je svojo linijo obrambnih utrdb kot podaljšek Vzhodnega ščita poimenoval Severni ščit.

Zanimivosti grofije