Jezerno

Jezerno

Grb Jezernega
Grof:	Filip Jezerjan
Sedež:	Blatni dvor
Lokacija:	jugozahodna Belesija
Meje:	Sever – Gallesija Severozahod – Dolina orkov Jugozahod – Primorje Severovzhod – Jelenje Jugovzhod – Barjansko Jug – Vilinji gozdovi
Politični odnosi	Zavezništvo: Primorje Sovražno: Jezerno
Frakcije	Črni bratje

Jezerno je grofija, ki leži med Vilinjimi gozdovi in Dolino orkov. Že od nekdaj ji vladajo Jezerni, ena izmed najstarejših plemiških rodbin, ki so dobili svoje ime po treh jezerih, ki se nahajajo v grofiji. V času Belega kraljestva so bili pomembni zavezniki kraljice, po zaprtju Belega mesta pa so se njihovi odnosi poslabšali.

Jezerni grofje

Naziv	Starost ob prevzemu	Prevzem oblasti	Vladal	Predaja oblasti	Razlog
Matija Jezerjan	207	237	42	279	Naravna smrt.
Filip Jezerjan	22	279

Opis

Jezerno je ena izmed najstarejših belesijskih grofij, znana po treh večjih jezerih. Jezerjani v načelu veljajo za premišljene ljudi, a kljub temu je njihova jeza hitra in srdita, grofija pa največ dobička pridobi od carin, ki jih pobira na trgovskih poteh. Trenutni grof Jezernega je Filip Jezerjan, sin preminulega grofa Matije Jezerjana, ki je imel s svojo ženo Klaro Jelenjo poleg sina tudi dve hčerki, Majo in Katarino. Jezerjani imajo svoj sedež že stoletja na Blatnem dvoru.

Plemiške družine Jezernega

Poleg Jezernih so v grofiji tudi plemiške družine. Ena izmed njih so Rečni, ki že nekaj generacij poveljujejo večjemu delu vojske grofije Jezerno. Jugozahodne meje ob Dolini orkov pa ščiti rodbina Bistriških, ki so si nekaj let nazaj zgradili močno utrdbo, da bi dodatno zavarovali meje in dali prebivalstvu občutek varnosti v teh nesigurnih časih. Bistriški so skupini bivših plačancev po imenu Črni bratje, ki jih vodi gospodar Sarma, z dovoljenjem grofa Filipa pred kratkim dali v zakup manjšo vas Hem.

Zgodovina

Meje Jezernega so se skozi obdobja spreminjale, vendar so že od nekdaj obvladovali območje treh jezer - Gornjega, Velikega in Dolnjega - s svojim gradom. V dobi Belega kraljestva je bil jezerni grof zvest zaveznik kraljice in tako je bilo tudi tekom Velike vojne, med katero so orkovske armade prišle tudi do meje Jezernega. Tam je bila ob treh jezerih postavljena močna obramba in prav v tistih letih sta se grofiji Jelenje in Jezerno močno povezali. Grofiji sta s svojima vojskama predstavljali neuničljivo prepreko, ki je ni mogla prečkati nobena sovragova vojska. Mnogo je bilo sicer tolp orkov, ki so zaobšle obrambno linijo in ropale ter pobijale v Primorju, a vseeno treh jezer ni prečkala nobena večja vojska. Po Veliki vojne se je začela tradicija poročanja med Jezernimi in Jelenjimi, kar je grofiji še bolj povezalo.

Preko Jezernega je vedno potekala večina trgovskih poti med morjem in notranjostjo dežele, zato so svoje bogastvo pridobivali predvsem na račun carin, ki so jih plačevali trgovci. Precej so zaslužili predvsem v času po Veliki vojni, ko je iz Vetrnega pristana prihajala ogromna količina živil in ostalih surovin za obubožano prebivalstvo Belesije. V tistih letih je Jezerno močno obogatelo in se zaradi mnogih trgovskih pogodb vedno bolj povezovalo z Vetrnim pristanom.

Spor med Jezernim in Jelenjim

Grofiji, ločeni z dolgimi jezeri, sta uživali več sto let trajajoče prijateljstvo, okronano s trgovskim in vojaškim zavezništvom. Dolgo je veljalo tudi, da so se plemiči iz Jezernega in Jelenjega poročali med seboj, dokler nista bili družini popolnoma prepleteni.

Zavezništvo je bilo trdno in močno, dokler ni na oblast prišla Rozaja Modra, ki je napovedovala ponovno odprtje Belega mesta in njegovih meja. V prvih 15 letih svojega vladanja je bila tako uspešna, da je vse kazalo na nov preporod kraljestva. Takrat pa je udarila nesreča, kajti mlada grofica Katarina Jezerna, poročena Jelen, naj bi med svojim prvim porodom tragično preminula, skupaj z nerojenim sinom, bodočim prestolonaslednikom. Premeteni stari grof Jelen se je spomnil zgodb o slavnih dneh kraljestva in svojega sina, Gregorja Jelena, napotil v Belo mesto, kjer si je med plemiči poiskal novo ženo, Mojco Koseško.

Novica o smrti njegove prve hčerke je Matijo Jezernega izredno užalostila, hkrati pa ga je razbesnelo, da je Jelen izkoristil priložnost in se poročil s plemkinjo odpirajočega se Belega mesta, namesto da bi zaprosil za roko druge hčere Maje Jezerne. Še bolj je zavrelo, ker si grof Gregor ni vzel niti toliko časa, da bi Jezerjanu poslal truplo Katarine in njenega nerojenega sina, ki je začuda izginilo. Matija Jezerni je v besu pomislil na izdajo in zaroto, Jelenjemu obrnil hrbet, svojo drugo hčer Majo poročil z županom Veternega pristana, Primožem Vetrnim, Jelenovo mlajšo hčer Gajo, ki naj bi se v kratkem poročila z njegovim sinom Filipom pa zaprl v hišni pripor. Filipa je nato poročil s hčerko svojega barona Igorja Rečnega, ki je imel pod sabo večino Jezerne vojske. Nato je Jezerno ob podpori Vetrnega pristana brez večjih težav izstopilo iz kraljevine Belesije, kajti Belo mesto še ni bilo dovolj močno, da bi jih lahko zadržalo v kraljevini.

Nastop Matije Jezerjana in trgovina s sužnji

Matija Jezerjan je prišel na grofovski stolček v letu 237, ko se je v Belesiji dogajalo mnogo, grofija Jezerno pa je bila v sredini dogajanja. Spor z Jelenjem leta 268 je Jezerjane močno razjezil in plemiče Belega mesta so videli kot sokrivce te gnusne zarote, kot jo je poimenoval grof Matija. Na eni strani sta stala Jelenje in Belo mesto, s katerima so Jezerjani želeli imeti čim manj opravkov, na drugi strani pa je bil Vetrni pristan, ki je v tem času postal že prava mestna država, saj so si njegovi trgovci in veleposestniki lastili že skoraj celo Primorje. Poleg tega je grofija na vzhodu mejila na skrivnostne vilinske gozdove, na zahodu pa orkovsko dolino, kjer se je po Veliki vojni naselil preostanek grdinov. Na mejo z Dolino so postavili stalne vojaške posadke, saj jim nikakor niso zaupali.

Tako se je grof Matija nenadoma lahko obrnil le še na Vetrni pristan in njihov Mestni svet. Z njimi je grof podpisal mnogo novih sporazumov in pogodb ter s tem začel z novo upravo v grofiji. V želji po bogastvu, razvoju ter neodvisnosti od Bele kraljice, je grof Matija začel na široko poslovati s takšnim in drugačnim trgovskim blagom. Posebno ga je zaznamovala trgovina s sužnji, ki jih je izven svojih meja prodajal po celi deželi, mnogo pa jih je pristalo v Dolini orkov - z njimi je namreč na skrivaj sklenil diplomatski pakt.

Trgovina s sužnji je bila v manjši meri vedno prisotna v Belesiji, vendar "se še nikoli ni noben belesijski grof spustil tako nizko, da bi sužnje prodajal med grdinsko nesnago", je nastalo situacijo opisal eden izmed svetovalcev Bele kraljice. Posledično so se odnosi med grofijo Jezerno in Belim mestom še poslabšali. Jezerno je tako v celoti zavrnilo kraljevino Belesijo in se obrnilo k povezavi z Vetrnim pristanom. Tam je bila trgovina mnogo bolj odprta in prodaja sužnjev jih niti ni zanimala, dokler se je obračal denar.

Enako politiko kot Matija Jezerjan nadaljuje njegov sin Filip, ki še vedno ohranja odlične odnose z Vetrnim pristanom.

Zanimivosti grofije

Magična katastrofa

Leta 298 se je v vasici Hem, ki jo je istega leta v last dobil Črni brat po imenu gospodar Sarma, zgodila ogromna magična katastrofa, ki je prizadela velik del grofije in okolice. Preko neba se je razgrnila zelenkasta kupola, ki je onemogočala izhod, vanjo pa so kot miši v past hodili mimoidoči in radovedneži. Kjer se je magična zavesa dotikala tal, so v zemlji nastale globoke črne razpoke. Kaj točno se je tam dogajalo, je bilo zabeleženo s strani različnih popotnikov, ki so preživeli celoten dogodek in grofija Jezerno hrani njihove dnevnike in poročila.