Pelinovo

Iz LARP Slovenija
Skoči na: navigacija, iskanje
Pelinovo
Pelinovo.png
Pelinovo grb.jpeg
Grb Pelinovega
Vladar: grof Joseph Pelin
Sedež: Poddvor, znan tudi kot Krogarjev dvor
Lokacija: Jugovzhodna Belesija
Meje: Sever – Mišjedol, divjina grdinov
Severozahod – Korvin
Zahod – Barjansko
Vzhod – Divjina grdinov
Jug – Dežela vilinov

Zgodovina

Grofovska družina Pelin

Družina Pelin je bila v sprva, v času orkovskih vpadov, le baronska družina, njihov dom pa je bila utrdba v vasi blizu Preklarja. Njihov glavni vir dohodka je predstavljalo trgovanje, predvsem s hrano, zelišči in začimbami iz bližnjih gozdov in travnikov. Vedno so imeli tudi dobre trgovske odnose z bližnjimi vilini. Po veliki bitki so zaradi slabih razmer v kraljestvu velik del trgovanja usmerili v druge grofije. Odnosi med vilini in kraljestvom so se po vojni sicer močno ohladili, kar je vplivalo tudi na trgovanje, vendar pa so Pelinovi zaradi svojih vezi z vilini uspeli vzpostaviti pretežno rečno trgovsko pot skozi gozd, ki jih je povezala z morjem in Vetrnim pristanom, ki se je v tistem času močno razvijal. V navezi s Hitronogi in Podlipniki, katere so povabili v sodelovanje pri poslu, so organizirali prvi svet starešin, kjer so se dogovorili tudi o zbiranju sredstev za odkup grofije ter njeno nadaljnjo ureditev.

Plemiči Pelinovega

Baronska družina Schtein

Pojavili so se v težkih časih orkovsko - barbarskih vdorov, pred veliko bitko. V spremstvu 10 zvestih vojakov sta prispela brata Karl in Anton ter njegova sestra dvojčica Ana. Ker po zakonih niso smeli imeti vojaškega spremstva, so zaprosili za službo v vojski za čas trajanja vojne, ter prost prehod po deželi po koncu vojne. V zelo kratkem času so zasloveli kot izredna ogledniška enota z izjemnimi uspehi v hitrih nočnih napadih na strateške pozicije. Zaradi velikega prispevka v vojni, jim je knez dodelil prazno posestvo Stargrad, ki ga po njihovem prevzemu preimenujejo v Karlschtein. V zahvalo družina ponudi, da bo skrbela za izvidniške enote grofovske vojske. Celotna linija Schteinov izkazuje izrazito podobnost s svojimi predniki, tako po znanju kot tudi po zunanjem izgledu.

Baronska družina Podlipnik

Velika polovnjaška rodbina, ki je že od nekdaj znana po svoji izredni sposobnosti trgovanja. Poleg trgovanja aktivno sodelujejo v raznih cehih ter v grofovski zdravilski službi. Že skoraj navada pa je tudi, da grof kot upravitelja banke izbere nekoga iz družine Podlipnik, ta čast navadno doleti kar barona. Svojega gradu nimajo, imajo pa zato večjo posest znotraj Poddvora.

Baronska družina Hitronog

Človeška baronska družina, znana po lesarski obrti ter izdelavi in trgovanju z orožjem. Imajo stike s škrati, s katerimi pogosto trgujejo. Da so glavni oskrbniki grofovske vojske, verjetno ni treba posebej omeniti.

Baronska družina Rokavčnik

Njihova pomembnost izhaja predvsem iz njihovega sedeža, Gradu na jasi, pod okriljem pa imajo velik del pridelave grofijskega žita.

Baronska družina Krogar

Stara grofovska družina, ki ne bi bila posebno vredna omembe, če ne bi zaradi dolgov svojega naziva in gradu prodali Pelinovim. Okoli gradu se je nato razvilo mesto, ki je postalo prestolnica, Krogarji pa so obdržali zgolj manjšo posest in sedaj živijo v mestu.

Ureditev

Pomembna mesta in gradovi

Poddvor, znan tudi kot Krogarjev dvor - Glavno mesto, uradno prebivališče grofa in nekaj baronskih družin

Preklar - Veliko trgovsko mesto ob meji z Pragozdom, dom Južnega Branika, ime je dobilo po starem tankem lesenem obzidju

Grdinov trn – Veliko mesto in dom Severnega Branika, ime izhaja iz časov vojaške postojanke, ki je bila »trn v peti« vpadajočim grdinom

Dvorec Karlschtein - prebivališče grofovske družine Schtein ter center za urjenje izvidnikov grofovske vojske

Kamn – manjše mesto ob vznožju Grdih gor, pogosto ga obiskujejo lovci, ki lovijo v gorah in v njem prodajajo meso in kože

Grad na jasi - grad, ki ni bil zgrajen na vzpetini, temveč na ravnini, od koder izhaja tudi njegovo ime, ob njem je zraslo tudi manjše mesto, obkroženo s kmetijami – žitnica Pelinovega

Zelena pot – trgovska pot, ki najprej poteka po reki, nato se dobrine z vozovi prepelje do morja. Povezuje Preklar z morjem, predvsem z Vetrnim pristanom.

Pelinov grad – grad grofovske družine Pelin, zrasel na utrdbi, ki je bila dom Pelinovih

Svet starešin

Krog grofovih najožjih svetovalcev, ki mu pomagajo pri pomembnih odločitvah. Polni svet, t.i. Veliki svet starešin, se sestane dvakrat letno: jeseni in spomladi, z namenom poročanja o stanju v grofiji ter določitve načrta za prihodnje obdobje. Poleg grofa in njegovega naslednika ga sestavljajo vsi štirje Braniki, vsi baroni, starešine večjih naselij, upravnik grofijske banke, upravnik grofijske žitnice, predstavniki večjih cehov in zdravilske službe ter glavni verski svečeniki . Prav tako so povabljeni predstavnik vilinov ter v zadnjem času tudi predstavnik orkov. Veliki svet se drugače sestane le v primeru vojne ali naravne ujme, se pa večkrat skliče Mali svet, kamor so povabljeni tudi posamezniki, odvisno od namena, s katerim je bil sklican.

Štirje Braniki

Branik je najvišji naziv v Pelinovi vojski in hkrati naziv enote, ki jo branik vodi. Skupno so del vojske štirje Braniki in sicer Severni, Južni, Grofovski ter Mestni. Poleg klasičnih vojaških dolžnosti opravljajo tudi funkcijo policije in gasilcev ter skrbijo za spremstvo popotnikov. Grofovski Branik opravlja funkcijo osebne straže grofovske in baronskih družin ter drugih pomembnih oseb in obiskovalcev.

Cehi

Cehi so krovne organizacije obrtnikov v Pelinovem in imajo dve glavni nalogi: po eni strani skrbijo za vse pripadnike cehov in uveljavljanje njihovih pravic pri grofu, po drugi strani pa določajo in nadzorujejo kvaliteto izdelkov. Cehi so urejeni lokalno, a se združujejo glede na panogo v grofijske cehe. Udeležba obrtnikov v cehih je avtomatska, da bi lahko opravljali svoje delo morajo pridobiti mojstrsko listino, ki potrjuje njihovo znanje. Določeni cehi poleg tega skrbijo tudi za šolanje in predavanja o novitetah v stroki.

Grofijska zdravilska služba

Služba namenjena zdravljenju, ki jo sestavljajo grofijski zdravilci ter svečeniki, magi in alkimisti, usmerjeni v zdravljenje. Poleg zdravljenja imajo tudi nalogo učenja zdravljenja in preventive, ker pa imajo vedno dovolj ljudi, ki služijo dvanajstino, skrbijo tudi za ostarele.

Šolstvo

Kot omenjeno, je šolanje obvezno za vse otroke. Učijo se branja in pisanja ter osnov matematike. Prav tako jih seznanjajo s šegami in običaji drugih narodov, osnovami prve pomoči, geografije in zgodovine ter stremijo k splošni razgledanosti.

Grofijska banka in viri dohodkov

Grofijska banka skrbi za grofijsko premoženje, vsa plačila, posojila ter seveda za pobiranje davkov in drugih dajatev. Predvsem pa skrbi, da grofija nikoli nima dovolj denarja, da bi ga lahko pošiljala v Belo mesto. Vsi davki v grofiji se stekajo v banko. Nihče od nižjega plemstva nima pravice do pobiranja davkov na lastno pest, njihov del se jim dodeli iz banke. Grofijski davki so višji kot v drugih grofijah, a za razliko od drugih grofij, je to edini davek. Poleg davkov je velik vir dohodkov tudi varstvo popotnikov in trgovcev. Ker je grofija zelo varna, se le-tem seveda ni treba odločiti za najem vojske, a bodo morali plačati mostnine, cestnine…, kar navadno nanese še kak srebrnik več. Poleg grofijskih financ banka skrbi tudi za osebne finance grofovske družine, ki izhajajo iz trgovanja in dobička, ustvarjenega na posestih. Banka se dodatno financira tudi s tem, da skrbi za finance nekaterih baronskih družin, cehov, trgovcev…

Sodstvo

Pelinovo nima enotnega sodnega sistema. Sodni procesi se odvijajo glede na tip zločina oz. spora ter kraj. Pristojnosti za zaslišanje in izrekanje sodb imajo cehovski mojstri, vaške starešine, baroni, braniki ter grof.

Dvanajstina in vojska

Dvanajstino so uvedli z reformami, ki so stopile v veljavo, ko je oblast prevzel nov grof. Dvanajstina je dolžnost vsakega posameznika v grofiji, služi pa se na več načinov.

Otroci 6-12 let: šolanje, 3 dni na teden.

Otroci 12-16: šolanje in vojaški trening, 5 dni na teden.

Dekleta in starejše žene: pomoč v bolnicah, pomoč ostarelim, 3 dni na mesec ali 1 mesec na leto. Moški: vojska, 1 mesec na leto. Ženske, ki so matere, opravljajo dvanajstino s tem, da skrbijo za družino. Vse dvanajstine so enako plačane iz grofovske blagajne. Za čas opravljanja dvanajstine se posameznik dogovori glede na poklic, ki ga opravlja, obstajajo pa tudi pravila o največji razdalji od doma. Pravila so napisana tako, da skrbijo za posameznike, vendar pa se lahko na njihovo željo naredijo izjeme. Tako lahko npr. ženske služijo v vojski, lahko se vojsko služi dlje od doma…

Seveda to pomeni, da predvsem zaradi sezonskih del v kmetijstvu in gozdarstvu število vojakov niha, a moramo razumeti naloge vojske, da si to lažje predstavljamo. Za potrebe obrambe grofije bi zadostovala najeta vojska. Naborniška vojska pa je tu za zagotovitev, da so vsi moški v grofiji vojaško usposobljeni. Naloge naborniških enot so poleg urjenja še pomoč pri vzdrževanju grofijskihcest, poti, stavb, gozdov…, straža, spremljanje popotnikov, trgovcev ter dodatno izobraževanje. V primeru vojne ali izrednih razmer se skliče nabornike, da se zglasijo v svojo enoto.

Grofijska žitnica

Žitnica se polni z dajatvami ter s hrano, pridelano na grofovi zemlji, po potrebi pa se hrano dokupi tudi iz drugih grofij ali po Zeleni poti. Njen namen pa ni le oskrbovanje grofovske družine in uslužbencev, temveč da skrbi za rezervo hrane, ki preprečuje, da bi kdo v grofiji stradal.

Zgodovina

Grdini

Po koncu vojne se jih je večina sicer umaknila nazaj na grdinsko območje, vendar je ravno v Pelinovem ostalo pleme, ki ni imelo priložnosti za umik. V povojnem času je pleme dostikrat vpadalo in ropalo bližnja naselja, zato se je na njihovo območje poslalo močnejšo vojaško enoto, kar vpadov vseeno ni zaustavilo, ampak jih samo omejilo in delno ublažilo njihove posledice. Šele s prevzemom oblasti in uvedbo dvanajstine je grofu uspelo zbrati ogromno vojsko, ki jo pripelje na grdinsko mejo. Zahteva pogovor s poglavarjem plemena in ga postavi pred izbiro: ali se bodo napadi končali, ali pa bo vojska prestopila meje in se ne bo ustavila, dokler ne uniči vseh, do zadnjega člana plemena. Grof je sicer vedel, da bi tak napad skoraj zagotovo privedel do združitve plemen in še večjih vpadov, prav tako pa je tudi vedel, da poglavar ne more popustiti pred njegovimi zahtevami ne da bi izgubil ugled v očeh plemena. Zato je predlagal, da vsak izbere 10 bojevnikov, ki bodo zastopali vsako stran. S seboj je pripeljal poln voz dobrin, ki bi jih ponudil v primeru grdinske zmage. Poglavar je pristal, a je želel eno luno časa, da izbere svoje bojevnike, dogovorila pa sta se tudi o vseh pravilih boja. Po pravilih je bilo dovoljeno, da vsaka stran izbere največ 1 čarodeja, ostali pa morajo biti bojevniki, ki lahko uporabljajo katerokoli izbrano orožje. Na dan dogodka pripeljeta obe strani svoje izbrance, na začudenje grofa, pa tudi grdini pripeljejo svoj voz dobrot. Grof se je v zadnjem trenutku odločil, da bo spremenil taktiko in opustil idejo, da bi orke pokosili s salvami iz škratovskih grmečih palic in je izbral bolj pošten boj. Grdini bitko izgubijo, a so takoj pripravljeni na novo rundo - takoj se najdejo bojevniki, prepričani, da bi oni opravili bolje. Dogovorijo se, da bo boj za voz dobrin potekal samo enkrat letno, dan pa bodo nadaljevali z manjšimi boji za nižje dobitke. Tako so spopadi postali tradicionalni in obe strani se celo leto pripravljata nanje. Sicer ne v tolikšnem obsegu, deset na deset bojevnikov, za kar skrbi grof, temveč gre za manjše spopade ter za stave.

Zanimivosti grofije

Borovničev velikan

Borovničje je polovnjaško naselje, nedaleč od Gradu na jasi. In prav v tem naselju se je zgodila nenavadna stvar. Rumplek in Hertrudica Lišajnik sta se veselila svojega prvega potomca, ki sta ga poimenovala Grahek, vendar je mali Grahek rasel in rasel in je po velikosti prekosil vse svoje vrstnike. Dosegel je kar neverjetnih 173,7cm in bil znamenitost cele vasi.

Smrad iz Grdih gor

V Grdih gorah, ki so eden redkih nenaseljenih predelov Pelinovega, živi mnogo živali, pogosto pa se čujejo govorice tudi o drugih bolj nenavadnih bitjih. Tako se je nekoč iz gozda priklatilo ogromno bitje človeške oblike, z izredno dolgimi rokami, njegova koža pa je bila polna raznih bul. Na mnogih mestih pa je celo izgledalo, kot da na njej raste mah, vendar njegov izgled ni bil pol tako zastrašujoč, kot smrad, ki je vel od njega. Lovci so najprej opazili, da je v gozdu nekaj nenavadnega, ko so našli ostanke razmrcvarjenih in požrtih živali ter ogromne sledi, ki jih niso prepoznali. Tako so se začeli izogibati področjem, kjer je Smrad lovil. Kmalu so se tem področjem pričele izogibati tudi živali in Smrad je zato zamenjal svoja lovišča in kar hitro so se pozno jeseni začeli prvi napadi na osamljene koče. Zaradi napadov je posredoval Branik, ki je pozval lovce na dvanajstino, saj so le ti najbolje poznali področje. Ni dolgo trajalo, da so našli sledi, ki so vodile do ene izmed jam v gorovju. Vendar si v jamo niso upali vstopiti, ne samo zaradi tega, ker niso vedeli kaj pričakovati, temveč tudi zaradi groznega smradu. Tako so pred jamo postavili straže in začeli kopati veliko luknjo, v katero so nameravali namestiti ogromne ošpičene kole, vendar jih je prehitel hrup, ki je naznanil, da se je Smrad zbudil. Hitro so se vsi postavili na drugo stran luknje in pripravili orožje. Smrad jih je očitno zavohal in pridivjal iz jame ter padel naravnost v luknjo. V trenutku ga je prebodla obilica puščic in kopij, Smrad pa je obležal na dnu luknje. Veseli hitre zmage so lovci zmagoslavno vzklikali in si čestitali. Ravno ko so hoteli odpreti sodček žganja, da nazdravijo, se je iz jame zaslišalo rjovenje in v istem trenutku je ogromna roka prijela nekega lovca, ki je stal na robu. Ko so se zavedeli, kaj se dogaja, je Smrad nesrečnika že tlačil v usta. Obnemeli so opazili, da na njem skoraj ni vidnih ran, ki so mu jih zadali, vendar jih to ni ustavilo, da ne bi začeli spet zbadati, streljati in udrihati po njem. Smrad se je z vojakom v ustih poskušal obraniti udarcev in pri tem je kar nekaj orožja odletelo iz rok napadalcev, ter se polomilo mnogo kopij in kosti, vendar je Smrad kljub naporom ponovno obležal. Tokrat so ga previdno opazovali in ko so videli, da se mu rame ponovno celijo, so pričeli ponovno udrihati, da ne bi mogel vstati, nato pa se je nekdo spomnil, da bi ga lahko zažgali, in kaj hitro so prinesli bakle in sodček žganja. Polili so ga, ne da bi prenehali občasno udrihati po njem ter vanj zalučali baklo. Kljub temu, da je Smrad še trenutek pred tem ležal na tleh kot mrtev, se je poskusil dvigniti, ko je zagorel, pri tem pa je tako kričal, da so vsi otrpnili od strahu. Končno je omahnil in obležal. Iz previdnosti so še nekaj časa stali nad truplom in opazovali, če se bo morda pričel ponovno celiti. V dokaz zmage so mu nato odrobili glavo, nad trupom pa zakurili ogenj. Prav tako so pred odhodom, zaradi smradu zelo hitro, pregledali jamo, da se notri morda ne bi skrivalo celo leglo teh nadlog.

Usnjar

Zgodba o usnjarju je danes le še zgodba za strašenje otrok, izvira pa iz časa, ko so ljudje zginevali, a vzroka ni bilo mogoče najti. Šele ko so vilini ponudili pomoč pri iskanju, ker je izginila njihova odposlanka, so končno, z nemalo truda, izsledili storilca, ki je bil prav tako vilin, po poklicu usnjar. V kleti njegove gozdne hišice so poleg živalskih kož našli tudi ustrojene kože nekaterih izginulih. Njegova pomočnika sta bila polovnjaška brata, lovca. Govorilo se je, da so svoje žrtve pojedli. Drugi so znali povedati, da so jih žrtvovali temnim silam, a o tem ni bilo dokazov. Vsekakor pa vseh kož žrtev niso nikoli našli, našli pa so kar malo premoženje v denarju in opremi, kar bi lahko pomenilo, da so zlikovci imeli kupce, ki so drago plačevali za »unikatne izdelke«. In morda ti kupci še iščejo nove dobavitelje?!?

Sigmariti

So popotniki iz krajev, kjer častijo človeka, ki se je s svojimi dejanji povzdignil v boga Sigmarja, zaščitnika ljudi in ustanovitelja njihovega imperija . Poleg njega so bolj znani tudi:

  • Ulric: bog zime, boja in volkov.
  • Morr: bog varuh mrtvih in vladar podzemlja, tudi bog sanj in prerokb.
  • Shallya: boginja zdravljenja in usmiljenja.
  • Taal: bog narave in rodovitnosti.

Najbolj pa se bojijo in se borijo proti tistim, ki častijo kaos in bogove kaosa, od katerih so najbolje poznani štirje.

  • Khorne: Krvavi bog, bog sovraštva, jeze in vojne.
  • Nurgle: Gospodar gnitja, bog kuge in bolezni.
  • Tzeentch: Spreminjevalec poti, bog sprememb, magije, ambicij in spletkarjenja.
  • Slaanesh: Temni princ, bog presežkov, naslade in uživanja.