Jelenje
 | |
 | |
| Grb Jelenjega | |
| Grof: | Gregor Jelen |
|---|---|
| Sedež: | Rogatec |
| Lokacija: | Osrednja Belesija |
| Meje: |
Sever – Belo mesto Severozahod – Gallesija Jugozahod – Jezerno Severovzhod – Korvin Jugovzhod – Barjansko |
| Politični odnosi |
Zavezništvo: Belo mesto, Korvin Sovražno: Jezerno |
Grofija Jelenje leži skoraj v središču dežele Belesije in predstavlja strateško zelo pomembno območje. Velja za eno izmed tesnih zaveznic kraljice, poleg tega pa je znana po gozdovih, polnih divjadi, ter rodovitni zemlji. Jelenjani so ponosni in marljivi ljudje, ki jih že več generacij vodi rodbina Jelenjih.
Vsebina
Jelenji grofje
| Naziv | Starost ob prevzemu | Prevzem oblasti | Vladal | Predaja oblasti | Razlog |
|---|---|---|---|---|---|
| Rohana Jelen | 17 | 221 | 26 | 247 | Umrla zaradi bolezni. |
| Oleg "Stari" Jelen | 21 | 247 | 42 | 289 | Smrt v visoki starosti. |
| Gregor Jelen | 41 | 289 |
Opis
Grofija Jelenje je bila od nekdaj mogočna grofija, ki ji že več generacij vlada relativno mlada rodbina Jelenjih. Njeno ime izvira iz gozdov z veliko količino divjadi, kar pa ni edino bogastvo grofije, saj je tudi njena zemlja zelo rodovitna. Delavni kmetje Jelenjega jo s pridom izkoriščajo za gojenje zelenjave, sadja in žitaric ter pašnjo živine.
Zaradi neposredne bližine je bila grofija vedno zvesta zaveznica Belega mesta in s kraljico so bili večinoma v dobri odnosih. Jelenje meji tudi na nekatere druge vplivne grofije, kot so Gallesija, Korvin in Barjansko, ki so pravtako močni podporniki kraljice.
Zgodovina
Po Veliki vojni se je stanje v grofiji bistveno spremenilo, ker je bila med vojno večina sredstev vloženih v oborožitev, opremo in vzdrževanje vojske, ki so jo morali na novo vzpostaviti. Poleg tega se marsikateri vojak ni vrnil domov, sadovnjaki in polja so bili opustošeni ter živina na pašnikih poklana. Po koncu vojne prebivalstvo sicer ni stradalo, a ni bilo več razkošja, ki so ga bili poprej navajeni. V tistem času so jim zelo pomagali prijateljski odnosi s sosednjim Jezernim, ki jim je mnogokrat priskočilo na pomoč, sploh pri trgovanju z Vetrnim pristanom.
Sčasoma so zrasli novi sadovnjaki in polja in črede so si opomogla. Grofija je bila obkrožena z zavezniki in na vidiku ni bilo nikakršnega sovraga. Vrnila se je blaginja ter prebivalstvo je naraslo, kar je privedlo do rasti večjih vasi, trgov in mest.
Sosedski odnosi pa so se za vedno spremenili, ko je prišlo do dobro znanega spora z grofijo Jezerno. Od takrat naprej se je grofija še močneje povezala z Belim mestom. Plemstvo Jelenjega je danes v dobrih odnosih s kraljico in njenimi zavezniki, njihova družinska drevesa pa so z medsebojnimi porokami tako prepletena, da bi skoraj lahko rekli, da gre za eno samo družino. Po vzoru grofovske družine se je namreč tudi nižje plemstvo začelo poročati s plemstvom preostalih grofij in grof ima njihovo popolno podporo.
Spor med Jezernim in Jelenjim
Grofiji, ločeni z dolgimi jezeri, sta uživali več kot stoletje trajajočo prijateljstvo, potrjeno s trgovskim in vojaškim zavezništvom. Mnogo generacij je veljala tudi tradicija krepitve prijateljstva s porokami med plemiškimi sinovi in hčerami Jezernega in Jelenjega.
Zavezništvo je bilo trdno in močno, dokler ni v Belem mestu završalo, ko je na oblast prišla Rozaja Modra, ki je napovedovala ponovno odprtje Belega mesta in njegovih meja. V prvih 15 letih svojega vladanja je bila tako uspešna, da je vse kazalo na nov preporod kraljestva.
Novico o preporodu pa je spremljala tudi tragična nesreča, kajti mlada grofica Katarina Jezerna, poročena Jelen, naj bi med svojim prvim porodom tragično preminula, skupaj z še nerojenim sinom, bodočim prestolonaslednikom. Premeteni stari Jelen se je takrat spomnil zgodb o slavnih dneh kraljestva Belesija in v Belo mesto napotil svojega sina, grofa Gregorja Jelena, ki si je med plemiči izbral novo nevesto, Mojco Koseško.
Vest o smrti njegove prve hčerke je Matijo Jezernega izredno užalostila, hkrati pa ga je razbesnela novica, da je Gregor Jelen izkoristil priložnost in se drugič poročil s plemkinjo odpirajočega se Belega mesta, namesto da bi zaprosil za roko druge hčere Jezernega, Maje. Konflikt se je dodatno poslabšal, ker si grof Jelen ni vzel niti toliko časa, da bi užaloščenemu Jezernemu poslal truplo Katarine in njenega nerojenega sina, ki je začuda izginilo.
Jezerni je besen pomislil na izdajo in zaroto, Jelenjemu obrnil hrbet, svojo drugo hčer Majo pa poročil z bogatim županom Veternega pristana, da bi dodatno okrepil njuno zavezništvo. Jelenovo mlado hčer, ki naj bi se v kratkem poročila z njegovim sinom je zaprl v hišni pripor, svojega mladega sina Filipa pa je raje poročil s hčerjo svojega barona Igorja Rečnega, ki je imel pod seboj večino Jezerne vojske. V tem času je Jezerno ob podpori Vetrnega pristana brez večjih težav tudi izstopilo iz kraljevine Belesije.
Zanimivosti grofije
Beli jelen
Po gozdovih Jelenjega naj bi svojo čredo vodil Beli jelen, ki naj bi vsakomur, ki ga vidi, prinesel sedem let sreče. Vendar pa že samo misel na to, da bi ga poskušali uloviti ali mu kako drugače škoditi, prinese gotovo nesrečo, nihče pa niti pomisliti noč, kaj bi se zgodilo nekomu, ki bi to zares poskusil. Verovanje v nadnaravno moč belih živali, ki so močno povezane z Lešijem, sicer poznajo po vsej Belesiji, vendar pa so prebivalci Jelenjega še bolj prepričani v moč in vpliv Belega jelena zaradi simbolične povezave s celotno grofijo. Ob praznikih se grof pogosto obleče v belo in se sprehaja med ljudmi ter jih občasno tudi obdaruje, poleg tega pa se Beli jelen nahaja tudi v grbu grofije.
