Vilini

Iz LARP Slovenija
Skoči na: navigacija, iskanje
Vilini
Vilini5.JPG
OSNOVNE INFORMACIJE
Drugo poimenovanje Žaljivke - Špicuhelj, gozdna vila
Glavni bogovi Živa, gozdni duhovi
Prebivališče Vilinji gozdovi
Politični odnosi Zavezništvo:
Kmečki polovnjaki, Ljudje
Nevtralno:
Škratje, Obmorski polovnjaki
Sovražno:
Orki
Ljudstva Dnevni vilini, Nočni vilini
FIZIČNE INFORMACIJE
Starost Polnoletnost: 50
Odraslost: 80
Srednja leta: 150
Starost: 250
Častitljiva leta: 350+
Značilnosti Koničasta ušesa, vitka visoka postava

Vilini prebivajo v Vilinjih gozdovih na jugu Belesije. So skrivnostna, starodavna rasa in tako njihovi magični uroki, kot tudi njihova umetnost so brez primere.

Opis

Za viline je navadno značilna visoka, vitka postava in veljajo za eno izmed najlepših ljudstev v Belesiji. Krasijo jih dolgi lasje različnih barv in zašpičena ušesa, s katerimi lahko slišijo šumljanje potoka v sosednjem kraju. Znani so predvsem po svojih magičnih sposobnosti, vendar se le redkokdo lahko kosa z njimi v bojnih spretnostih in natančnosti z lokom. Po naravi so zadržani, elegantnih gibov in umirjeni, a njihova jeza je strah vzbujajoča.

Živijo mnogo dlje kot ostala ljudstva, mnogo jih preseže starost 350 let in več. Dolgo življenje jim omogoča poglobljeno raziskovanje naravnih sil in potrpežljivost za opazovanje sprememb v naravi. Za učinke svojega dela si tako lahko, v nasprotju z drugimi rasami, vzamejo mnogo več Sončevih obratov. Človeška življenja jim zato predstavljajo le kratka obdobja v življenju, zato se z njimi ne zapletajo v poglobljene odnose. Polnoletnost dosežejo nekje okrog starosti 80 let, otroke pa imajo ponavadi pri starosti 100 ali več let. Spričo tako dolgega življenjskega cikla se je od smrti zmaja na otoku Dulinir zamenjalo le nekje 15 generacij vilinskih vladarjev.

V splošnem se delijo na dnevne in nočne viline, kar je očitno tudi v njihovem izgledu.

Nočni vilini

Že na prvi pogled je razvidno, da se ljudstvi dnevnih in nočnih vilinov močno ločita med seboj tudi po zunanjem izgledu. Nočni vilini imajo v primerjavi z dnevnimi zelo specifične značilnosti. Prepoznvani so po temnih laseh in bledi polti, kar je najverjetneje posledica njihovega življenjskega sloga. Njihovo življenje je podrejeno razumevanju in uporabi magičnih urokov, saj ima skoraj polovica prebivalstva magične sposobnosti, ki jih uporabljajo v vsakdanjem življenju, za obrambo in kot način raziskovanja naravnih zakonitosti. V tem so nočni vilini naprednejši od svojih dnevnih sorodnikov, saj pridobljeno znanje tudi skrbno shranjujejo in zapisujejo. Visoko v krošnjah dreves so zgradili čudovite visoke zgradbe, ki segajo nad krošnje dreves in jim pomagajo pri opazovanju zvezd, h katerim se ozirajo za modrosti in vodstvo. Verjetno je, da so jim dolge ure mirnega opazovanja omogočile globlje razumevanje magije. V stolpih hranijo skrbno varovane zbirke zapisanega znanja. Tako visoke zgradbe so lahko zgradili le iz struktur, grajenih iz obstojnejših materialov.

Vilini13.jpeg

Njihove naselbine so večje in vsebujejo nekaj deset ali več družin, naseljenih na manjšem območju. Zaradi večjega števila nočnih vilinov, jih družijo močne vezi le znotraj posameznih družin, ki tvorijo en klan. Njihova prehrana je zelo podobna hrani dnevnih vilinov, le da nočni vilini za lov uporabljajo tudi nočne živali, kot so sove in volkovi. Živijo globlje v Pragozdu, zato manjkrat naletijo na bližnje živeče rase, ki jih prezirajo, saj imajo s svojimi magičnimi močmi, kot je urok vid Svetovida, vpogled v dogodke drugod po svetu, ki se jim zdijo naravnost zastrašujoči. Nočni vilini zaradi neudeležbe v bitkah polovnjakov z ljudmi načeloma veljajo za miroljubnejše, vendar temu ni čisto tako, če tujci pomotoma zaidejo na njihova področja.

Dnevni vilini

Dnevni vilini veljajo za bolj preproste izmed obeh ras vilinov. Njihove enostavne lesene kolibe v gozdu in kolišča v močvirjih so odraz njihovega načina življenja, ki je močno povezano z naravo okrog njih, iz katere pridobivajo vse potrebno za preživetje. Glavni vir hrane jim predstavljajo ulovljene divje živali in gozdno rastlinje. Nabrane rastline in zelišča poleg prehrane uporabljajo tudi pri varjenju napojev in alkimiji. S tem se ločijo od svojih nočnih sorodnikov, ki za doseganje enakih ciljev raje uporabijo kar svoje magične sposobnosti.

Vilini21.png

Naselbine dnevnih vilinov se nahajajo v nižjih predelih gozda, predvsem pri tleh. Ustvarili so manjše skupnosti, do deset družin, ki so medsebojno zelo povezane in tvorijo en klan. Znotraj klana si delijo vse potrebne surovine za preživetje in skrbijo za kolonije manjših živali, kot so na primer strupene kače in žabe. Za njih skrbijo zaradi nenadomestljivih strupenih izločkov, uporabnih za varjenje napojev. Vseh klanov dnevnih vilinov je okoli sto. Do tujcev so strpnejši od svojih nočnih sorodnikov, posamezni dnevni vilini pa pogosteje zaidejo tudi med druge rase.

Medsebojna povezanost obeh ljudstev in ostalih ras

S trgovanjem so dnevni vilini dobro povezani tako z notranjim kot zunanjim svetom, nočni vilini pa pogosto le z dnevnimi. Razni vojaški in politični preobrati jih medsebojno združujejo, redkeje se sicer ukvarjajo z zunanjim svetom, vendar so še vedno dejavni. Svoje znanje nočni vilini le občasno delijo z dnevnimi vilini in še to le tisto, za katerega presodijo, da je pomembno ali nujno. To znanje dnevni vilini pogosto in veliko raje kot nočni, ponesejo tudi v svet. Le redko pride do intimnih odnosov s posamezniki izven ljudstev, saj potomci mešanih staršev ne morejo imeti lastnih otrok.

Način življenja

Med veliki vojnami ljudi in drugih ras so se vilini držali zase in globoko v gozdovih razvijali svojo magično moč. Obe vrsti vilinov živita v klanih, ki so v načelu povezani v Vilinjo zavezo. Vilinja zaveza združuje vse vilinske klane, tako dnevnih kot nočnih vilinov. Deluje kot ohlapna zveza klanov, ki je bila ustanovljena za boljšo izmenjavo informacij, nujnega znanja in lažjo vojaško organizacijo. Vilinjo zavezo vodijo predstavniki vladajočega ljudstva, ki se vsako generacijo izmenjujejo med nočnimi in dnevnimi vilini. Vladajoče ljudstvo se zaveže, da bo sprejemalo odločitve v dobro vseh klanov vilinov in vladajoči predstavniki imajo v vojni najvišjo izvršilno moč.

Klani nočnih vilinov so bolj družinsko usmerjeni kot klani dnevnih vilinov. Družina nočnih vilinov je sicer zvesta enemu klanu, vendar njeni posamezniki ne preživljajo vsakdanjika med ostalimi člani. Vsi člani klana se zberejo le za posebne priložnosti. Člani klanov dnevnih vilinov pa so med seboj močno povezani in vsakega posameznika dojemajo kot člana ene velike družine. Tako je tudi njihov vsakdanjik preživet v medsebojni družbi, kjer se povezujejo glede na svoje zadolžitve in dolžnosti – lovci, nabiralci, učenjaki, otroci... Njihova vojaška ureditev se, razen v času vojne z drugimi ljudstvi, razlikuje pri nočnih in dnevnih vilinih, saj gre za dve ločeni ljudstvi. Vsak klan ima svojega vojaškega vodjo, ki je ponavadi tudi vodja celotnega klana.

Prehranjujejo se tako z mesom kot z rastlinsko hrano. Svoje hrane nikoli ne pridelujejo in so skoraj izključno le nabiralci in lovci. Pisava, jezik, prenos in hranjenje informacij so še posebno izraziti pri nočnih vilinih, poznajo pa jih tudi dnevni. Več kot polovica nočnih vilinov je zmožna razviti magične sposobnosti, medtem ko je pri dnevnih vilinih tega sposobna le dobra četrtina. Seveda pa se z aktivno uporabo magije ne ukvarjajo vsi, ki so tega zmožni.

Ko se je število ljudi povečalo in so v želji po osvajanju novih ozemelj začeli vdirati v sosednja, so dnevni vilini pomagali polovnjakom, svojim sosedom izpred davnih let, obenem pa so tudi preprečili vdor ljudi v globine vilinskih gozdov. Trenutna kraljica nima ravno najboljšega mnenja o vilinih, saj jim zameri odklanjanje sodelovanja v Veliki vojni. Vilini so se namreč v vojno vmešali šele tik pred koncem spopadov, kljub temu pa je bil eden izmed njihovih junakov zaslužen za smrt orkovskega poveljnika Gaargweja.

Religija

Tako dnevni kot nočni vilini verujejo, da jih je kot eno raso ustvarila boginja Živa. Oboji so globoko vdani tudi materi naravi, ki jo je pravtako ustvarila Živa, ter njenim darovom. V skladu z naravnimi pojavi imajo dnevni vilini mnoga praznovanja naravnih pojavov, kot so npr. pomladne sadike, menjava letnih časov in podobno. Nočni vilini poleg že naštetih obeležujejo tudi pojave na nočnem nebu, kot so vsakoletna obdobja meteorskih utrinkov in ciklični pojavi svetlih kometov na nebu.

Legenda o izvoru

Boginja Živa je ustvarila viline, da bi skupaj s preostalimi njenimi stvaritvami slavili Perunove bliske. Naselili so se globoko v gozdovih, ki so dandanes poznani kot Stari gozd, dom dnevnih vilinov in Temna Taleska, dom nočnih vilinov. Prvi vilini v starodavnem gozdu so poselili oba bregova gozdne reke in so bili vsi enaki med seboj. Ko je umrl eden od zadnjih zmajev, ki je živel na otoku Dulinir ob reki Esaldini, ki teče med obema gozdovoma, so se pričele dogajati nenavadne stvari. Temperatura vode je narasla skoraj do vrelišča, iz globin so se slišali rezki glasovi, gozdni vetrovi so ponehali in prebivalci so začutili spremembe v obnašanju narave okrog njih. Po nekaterih starih izročilih se je to dogajanje končalo z močnim izbruhom energije v predelih okoli otoka. Iz tega izhaja tudi verovanje obeh ljudstev, da je otok Dulinir stičišče vseh energij, ki napolnjujejo njihov gozd. Od tam naj bi se vpliv izbruha širil do vseh kotičkov gozda, močneje pa so ga čutili prebivalci južno od reke. Dogajanje so spremljale razsežne spremembe narave, ki so za zmeraj spremenile življenje na tem delu sveta. Od takrat naprej so se prebivalci na nasprotnih bregovih reke začeli razvijati nekoliko drugače in s časom sta nastali ljudstvi dnevnih in nočnih vilinov.