Trovid

Trovid

Grb Trovida
Grof:	Valuk Troviški
Sedež:	Oren
Lokacija:	Severna Belesija
Meje:	Sever – Granitni khaganat Zahod – Gallesija Vzhod – Kisovo Jug – Belo mesto in Korvin
Politični odnosi:	Zavezništvo: Belo mesto, Gallesija, Korvin, Kisovo, Granitni khaganat Sovražno: /
Frakcije:	Vedežniki

Grofija Trovid se nahaja v bližini Zmajevih gora in je ena izmed najstarejših belesijskih grofij. Ob nastopu 3. veka in z ustanovitvijo Belega kraljestva je namreč to ozemlje dobila v last rodbina Troviških, po kateri se imenuje celotna grofija.

Grofje Trovida

Naziv	Starost ob prevzemu	Prevzem oblasti	Vladal	Predaja oblasti	Razlog
Ronvald Troviški	17	237	29	266	Umrl v požaru.
Dragovan Troviški	14	266	31	297	Zastrupljen.
Valuk Troviški	18	297

Opis

Grofija Trovid je zrasla na ruševinah Modrega kraljestva, ki je propadlo v 2. veku in je imelo v teh krajih svojo prestolnico, Oren. V času Belega kraljestva, po nastanku grofije Trovid, je bil Oren v celoti obnovljen in je danes sedež grofije Trovid.

Trovid je predvsem trgovsko usmerjena grofija in je med drugim znan po orožju iz kvalitetnega železa, prebivalstvo grofije pa je zaradi prisotnosti Vedežnikov vajeno marsičesa nenavadnega. Trenutni vladar grofije Trovid je Valuk Troviški, najmlajši sin pred kratkim pokojnega grofa Dragovana. Zakoniti naslednik grofovskega stolčka je bil sicer njegov starejši brat Bregor, ki je bil po Dragovanovi smrti pogrešan ter po dolgem času razglašen za mrtvega, čeprav njegovega trupla nikoli niso našli.

V tistem času je preminil tudi Motimir Troviški, brat pokojnega grofa Dragovana. Ubit je bil v sporu med Merovinom in Dragovanovo ženo, grofico Terezinko De Lundin, poročeno Trovid, ki je začasno prevzela oblast. Spor se je razpletel s porazom Terezinke Troviške in oblast je prevzel njen sin, Valuk Troviški.

Plemiške družine Trovida

Troviški

Glavna grofovska družina Trovid, ki vodi grofijo že od začetka 3. veka. Grofija nosi njihovo ime, poleg njih pa dvor v Orenu sestavljajo tudi vazali.

Rodbina Merovin

Merovini so ena izmed tistih rodbin, ki so bile na ozemlju Trovida prisotne celo pred Troviškimi, njihova trmoglavost pa se lahko primerja le s škratovsko. Trenutni baron je baron Ernestej Merovinški, ki si lasti kar precejšen del zemlje na vzhodnem delu Trovida. Je eden izmed redkih v Trovidu, ki lahko pod svoj prapor vpokliče veliko število vojakov, poleg tega pa je rodbina Merovin izjemno premožna ter se po vplivu lahko kosa celo z družino Trovid. Vpliv Merovina je priznal tudi preminuli grof Dragovan Troviški, ki je svojega brata poročil s Heleno Merovinško, Ernestejevo hčerko. Kljub temu pa baron Merovin stremi še dlje, saj želi svojo najmlajšo hčer Klaro poročiti tudi z enim izmed grofovih sinov.

Družina Grabnških

Mladi baron Svetovid Grabnški, poimenovan po bogu vojne, je podedoval zemljo svojega očeta Marka Grabnškega. Predstavlja zelo mlado plemiško rodbino in vse oči so oprte v Svetovida, ki bo začrtal pot rodbine. Uspel si je prisvojiti že kar lep kos vpliva na dvoru Trovida, ki ga bo kmalu potrdil tudi s poroko. Poročil se bo namreč z sestro trenutnega grofa, Vano Troviško.

Je zelo dober prijatelj Bregorja Troviškega, ki je bil razglašen za mrtvega. Njegovo ozemlje veliko manjše od Merovinovih dežel in leži na jugozahodu Trovida. Mnogi mu očitajo, da svojega položaja ne jemlje resno ter da preveč zapravlja za obleke. Je namreč zelo fin gospod in bil je eden izmed bližnjih svetovalcev grofa Dragovana.

Vitez Farne Kevla

Kraljičin vitez Farne Kevla ima majhno parcelo v grofiji Trovid, nekaj služabnikov in dve oprodi. Njegovo vmešavanje na dvoru Trovida je minimalno. Z ženo nižjega stanu nista zanimiva za nikogar, vendar ju vseeno redno vabijo na dvor iz spoštovanja do kraljice.

Rodbina De Lundin

Plemiška družina iz katere prihaja Terezinka, žena pokonjega Dragovana in bivša grofica Trovida. V času ustanavljanja in potrjevanja baronij pri kraljici so De Lundini ostali brez plemiškega naslova. Zavrnili so ponujeni naziv vitezov, ki bi jih vezal na kraljico, kar je, tako na Belem dvoru kot na dvoru Troviških, v času Ronvalda Troviškega, povzročilo nemalo nesoglasij. Znano je, da De Lundini nikoli niso kraljice in kraljevine Belesije.

Na severu Trovida imajo kar lep kos zemlje in s poroko so si omogočili močno zavezništvo z grofovsko družino. Že vrsto let so v vazalnih odnosih s Troviškimi, družina pa je znana po spretnem bojevanju na konju in v turnirjih.

Zgodovina

Grofija Trovid je nastala takoj po propadu Modrega kraljestva, tako da predstavljajo Troviški eno izmed, če ne celo najstarejšo rodbino, ki je vse do danes ohranila svoje ozemlje. Bodoči grof, Ulbert Trovidski, je bil v tistem času eden izmed bogatejših plemičev, ki je bil zaslužen za mnoge vojaške uspehe. Od takratne kraljice je dobil novo ozemlje, ki je ležalo severno od Belega mesta. Območje grofije je bilo precej nenavadno, kar se je odražalo v njeni ureditvi in kasnejših dogodkih.

Tekom 3. veka, ko je v deželi obstajalo Belo kraljestvo, je grofija Trovid uspevala: imela je odlične odnose s kraljico, trgovina s sosednjimi kraji pa je naravnost cvetela. Trovidski vitezi so sloveli kot eni izmed najboljših dvobojevalcev in zmagovali na številnih turnirjih tako doma, kjer so turnirje pogosto organizirali, kot drugod po kraljestvu. Rdeče-modre zastave z volkom in medvedom so pogosto plapolale v čast zmagovalcev, ki so prihajali s trovidških tal.

Dva izmed najslavnejših dvobojevalcev sta bila Valter Troviški in Aren Merovinški. Valter je bil izjemen lokostrelec svojega časa in ljudje pravijo, da je lahko v kadarkoli poslal puščico med oči divjadi, tudi če je bila še tako daleč. Znan je bil predvsem po svojih nočnih lovih, ko je ob polni Luni lovil divjad sredi črne noči. Aren Merovinški je svojo nadarjenost izkazoval v konjeniških dvobojih, kjer je lahko spravil s konja še tako krepkega viteza. Mnogo mladih plemkinj se je ogrelo zanj, Aren pa je na presenečenje vseh na nekem turnirju zaprosil za roko neznano dekle brez plave krvi. Kasneje se je izkazalo, da je šlo za hčer bogatega trgovca, s pomočjo katere je rodbina Merovinških še posebej obogatela.

Trovid je še danes znan po odlični kvaliteti železa, ki ga pridobivajo od škratov, s katerimi so po hudem sporu podpisali zavezniško pogodbo. Sporazum jim je med drugim prinesel cvetočo trgovino in dragoceno orožje visoke kakovosti. Kako je v resnici prišlo do slavnega spora med Trovidom in škratjim Granitnim khaganatom pa vedo povedati le še pripovedi, ki kot vedno ne držijo popolnoma.

Od skrivne poroke do prikritega umora

Nekoč je v Trovidu živel bogat plemič po imenu Vojomir. Prišla so leta, ko so mu starši začeli iskati nevesto. Kljub temu, da je bil izjemno nadarjen bojevnik in čudovit mladenič, ni nikoli izkazal prevelikega zanimanja za številne plemkinje, ki so ga obkrožale na pojedinah in turnirjih. Nekega dne je šel po opravkih v Granitni khaganat, kjer je bil na ulici priča sporu med škratjo in vilinsko trgovko. Morda je bilo zaradi njene lepote ali pa zato, ker ni pričakoval vilinke tako visoko na severu, a od vilinske trgovke nekaj časa kar ni mogel izpustiti pogleda. Obe trgovki sta se še naprej prerekali in se začeli celo prerivati, nakar sta se spotaknili in padli na stojnico keramičnega in lesenega posodja.

Nekaj mimoidočih je priteklo na pomoč, da bi ju spravili narazen, vendar je nesreča hotela, da si je škratinja ob padcu zlomila tilnik in umrla. Ostali škratje, ki so stali okoli, so bili nad dejanjem zgroženi in na kraj nesreče so hitro pritekli tudi stražarji. Vojomir je vse to samo opazoval nekje ob strani in še vedno nemo gledal vilinko. Končno se mu je glava zbistrila, ko je straža odpeljala mlado vilinsko trgovko, in nekoliko zmeden je nadaljeval svojo pot. Po stranski ulici se je namenil do glavnega trga, kjer je moral po navodilih svojega očeta poiskati določenega prodajalca. Vojomir je hodil nekaj časa, ko je kar naenkrat izza ovinka pritekla ista vilinska trgovka, se vanj zaletela in padla po tleh. Nekje v ozadju so se iz sosednje ulice slišali koraki in klici stražarjev, ki jim je vilinka nekako uspela zbežati.

Vojomir se je v tistem trenutku spomnil vseh pripovedi pogumnih vitezov ter njihovih dejanj, nato pa sklenil, da bo tudi sam izvedel junaško dejanje. Vilinki je pomagal vstati, izmenjal z njo nekaj besed, zatem pa sta skupaj stekla po majhnih ulicah, dokler nista prišla do glavnega trga. Tam sta se izgubila v množici in prišla ven na drugi strani trga. Kje so bili stražarji tedaj ni bilo važno, saj sta morala priti še iz mesta, kjer bi vilinko zagotovo čakala smrtna kazen. Z nekaj iznajdljivosti sta se, kakor hitro sta zmogla, pobrala iz mesta in se napotila proti bližnji konjušnici, kjer je Vojomira čakal njegov konj. Tako se je tudi začela njuna večdnevna pot proti Trovidu, na kateri sta se dodobra spoznala.

Po prihodu v Trovid je vilinka, Aziel po imenu, ostala z Vojomirom, saj si ni upala sama na pot, poleg tega pa je Vojomira vzljubila in se ji ni nikamor mudilo. Vojomirova starša sta bila v nslednjih mesecih do Aziel precej sumničava, saj ju njuna zgodba o srečanju - malce sta jo priredila in izpustila del o smrtni nesreči in stražarjih - ni ravno prepričala. Oče je bil še dodatno razburjen, ker njegov sin ni uspel opraviti svojega nadvse pomembnega posla. Vojomir in Aziel sta v sledečih mesecih preživljala čas skupaj in Vojomir jo je celo prosil za roko.

Kljub temu, da je bila Aziel navdušena, pa je bilo pri njegovih starših ravno obratno, kajti niso hoteli tujke sumljivega ozadja v družini. Po mnogih pregovarjanjih sta se vilinka in mladi plemič odločila, da se poročita na skrivaj v bližnjem gozdu. Prepričana sta bila, da se bosta njegova starša prej ali slej omehčala in si premislila. Vendar nista vedela, kaj se zares dogaja v glavah Vojomirovih staršev. Do teh je nekaj dni nazaj prišel škratji odposlanec z novicami o umoru na tržnici, če je slučajno kdo videl pobeglo vilinko. Bes staršev je presegla samo še jeza škratjega odposlanca, ko je izvedel, da se je njun sin poročil z morilko. Zaradi groženj, da bo to povod za prekinitev vseh pogodb med Trovidom in Granitnim khaganatom, sta ogorčena starša sklenila, da se je potrebno vilinke znebiti in tako preprečiti vso škodo, ki je že, in ki bi še lahko nastala. Na večer poroke sta v gozd poslala najete morilce, ki bi morali ubiti Aziel. Nesreča je hotela, da je mlada zaljubljenca prestrašil šum v gozdu in morilci so bili razkriti. Vojomir, odličen bojevnik, je stopil Aziel v bran in premagal dva morilca, a vendar je padel pod rezilom ostalih dveh, prav tako pa se je zgodilo tudi z Aziel. Nikoli nista izvedela kdo in zakaj ju je napadel.

Žalujoča starša sta dogodke zakrila in izgubo svojega sina uprizorila kot grozno in skrivnostno izginotje. Kaj kmalu pa sta pozabila na lahkomiselnega sina in svoje upe usmerila v preostale otroke. Škratji odposlanec je dobil zajeten kup denarja in sporočil škratjemu khanu, da je bila vilinska morilka ujeta in usmrčena v Trovidu. Zatem je bila kmalu podpisana velika trgovska pogodba med Granitnim khaganatom in grofijo, ki je močno pripomogla k razcvetu Trovida.

Dragovanov konec

Dragovan Troviški je grofijo nameraval prepustiti svojima sinovoma, Bregorju in Valuku. Njegova žena Terezinka Troviška pa je izvedela za afero, ki jo je imel z baronovo hčerko, Karlo Merovinško. Grofica je s svojim vplivom sprožila resne obtožbe zoper Karlo, obtožila jo je čarovništva in izvajanja temne magije. V severni grofiji namreč obtožbe črne magije jemljejo zelo resno in Črna akademija je razpisala nalog za Karlo Merovinško. Zaradi nezaupanja v Vedežnike je grof takoj poslal Karlo v Belo mesto, v upanju da bi ostala skrita, dokler mu ne bi uspelo rešiti zadev v grofiji. To se je primerilo ravno v času, ko je grof Dragovan začel omejevati avtoriteto vedežnikov in Črne akademije.

Vedel je, da je Karla nedolžna in želel je odkriti vir govoric, zato je na dvor poklical vedežnike, da mu razložijo, kakšne so obtožbe in dokazi. Vendar pa so vedežniki medtem že našli Karlo v krčmi ob meji grofije, kjer je preživela prvo sojenje. Njen pobeg na jug je bil viden kot še bolj obremenjujoč. Na srečo je bil na sojenju prisoten Dragovanov sin Valuk, ki je stopil na Karlino stran. Prepoznal jo je z dvora in kljub obtožbam jo je zagovarjal. Odnos tamkajšnjega vedežnika je bil namreč neprimeren, saj je bila Karla še vedno plemkinja in plemiči so pogosto imeli določene prednosti, tudi ko pri takšnih sojenjih. Karlo so vedežniki v krčmi pregledali in ugotovili, da na njej ni sledi temne magije. Vseeno so zaradi previdnosti in nezaupanja v sposobnosti vajenca, ki jo je pregledal, ukazali Valuku, naj jo odpelje na dvor, kjer jo bo čez nekaj dni obiskal mag Črne akademije in ponovno pregledal. Če Karle ne bo na dvoru, jo čaka najstrožja kazen (dogodek Volčja kotanja 3).

Karla je bila na dvoru Troviških talka, saj ni smela zapustiti dvora, dokler je vedežniki niso proglasili za nedolžno. Seveda so bile govorice kmalu razrešene, ko so iz Črne akademije poslali maga, ki je pomiril vse prisotne, da Karla nikoli ni bila pod vplivom temne magije ali je sama izvajala. To pa ni ustavilo grofice Terezinke, ki je že kovala svojo naslednjo potezo.

Na eno izmed pojedinj, ki jih je Dragovan redno prirejal, je povabil goste iz vseh koncev in krajev, da bi utrdil svoj položaj in okrepil trgovino ter ostale dogovore med plemiči pod njim. Vendar pa je bila to njegova zadnja pojedina. Nekdo je grofa namreč uspešno zastrupil ter ga s tem prikrajšal za življenje. To je na dvoru ustvarilo praznino moči in veliko zmedo. Grofica Terezinka se je želela maščevati Karli, ki pa je bila pravtako zastrupljena. Njeno telo so odnesli nazaj k njenemu očetu, baronu Ernesteju Merovinu. Grof Dragovan je tako vse zapustil svojemu starejšemu sinu Bregorju, ki pa je bil že nekaj časa odsoten in po razglasitvi smrti grofa Trovida tudi razglašen za pogrešanega. Zato je grofija prešla na Valuka Troviškega, kar pa mu je odrekla njegova mama, grofica Terezinka, ki je na pojedini uspešno prevzela vajeti grofije (dogodek Pojedina pri grofu Dragovanu Trovidskem).

Razdor v Trovidu

Baron Ernestej Merovin je verjel, da je grofica Terezinka, ki je prevzela oblast Trovida, kriva za uboj svojega moža in njegove ljubice, Karle. Ker za to ni imel dokazov, je nekako prišel do dokazov, da ima grofica nekje na skrivnem zaprtega svojega starejšega sina in dediča grofije, Bregorja Troviškega. Nato je sprožil oborožitev in vpoklic vseh njegovih enot, poklical pa je tudi zaveznike iz Kisovega ter predhodno najavil svoje sume kraljici Belesije. Poudaril je, da bo naredil vse v svoji moči, da bo rešil Bregorja in mu vrnil Trovid. Grofica Tereznika pa ni vedela, kolikšen vpliv ima Merovin in koliko dejansko ve. Upala je, da ji ga bo uspelo predhodno odstraniti, vendar pa ga je hudo podcenjevala. Merovin je namreč že takoj po smrti grofa Dragovana začel z oborožitvijo in tako napadel Troviške, preden so se lahko uspešno pripravili na oborožen spopad (dogodek Razdor Trovida).

Motimir Troviški je služil kot vodja vojske v Trovidu in skušal prepričati Merovina, naj neha s to norostjo ter diplomatsko reši celoten zaplet. A stari Merovin ni bil pripravljen sodelovat, še manj pa je zaupal Motimirju, za katerega je vedel, da je svojemu bratu Dragovanu zavidal oblast ter da bi lahko nastalo situacijo obrnil v svoj prid.

Na bojnem polju

Baron Ernestej Merovin je takoj za tem, ko je dobil podporo kraljice, sprožil napad na grofico in Motimirja. Troviški vojaki in njihovi zavezniki niso bili kos Merovinovim enotam in niso uspeli prestreči konvoja baronovih zdravilcev (dogodek Na bojnem polju). Merovinova vojska je bila sedaj podkrepljena s Kisovškimi vojaki in tudi s kraljičinimi zdravilci. Uspešno so prodrli v Oren ter hitro končali spopad. Zaradi preteklih dogodkov so Troviški namreč izgubljali zaupanje lastnih enot in imeli iz dneva v dan več dezerterjev, ki so se nato pridružili Merovinu, ki se je predstavljal kot podpornik Bregorja Troviškega, zakonitega naslednika. Merovin je vabil vse Troviške vojake, naj se mu pridružijo in mu pomagajo rešiti Trovid in njihovega pravega vladarja.

Grofica Terezinka Troviška je pravočasno zbežala z dvora, Motimir pa je padel pred vrati Orena, ki jih je branil z vsemi svojimi močmi. Merovinove enote so uspešno zajele Valuka in Vano, ki sta skušala pobegniti po drugi poti. Privedli so ju nazaj na dvor, kjer je Merovin po nekaj dneh prepoznal Valuka za zakonitega naslednjika. Bregor je bil s tem proglašen za mrtvega. Merovin bo s poroko Valuka in Klare dokončno zapečatil mir in blaginjo v Trovidu ter s tem tudi izpoljnil obljubo kraljici, da bo oblast vrnil Troviškim. Želi namreč pokazati, da njegova dejanja niso bila vstaja, temveč reševalna akcija. S tem dejanjem bodo na koncu vse strani pomirjene. Merovin je tako postal junak Trovida, ker je razrešil spor Troviških in stvari postavil na njihovo mesto - vsaj tako so si dogodke razlagali zunanji opazovalci.

Zanimivosti grofije

Red Črne rune

V grofiji Trovid deluje Črna akademija, ki izhaja iz časov Modrega Kraljestva. Črna akademija je središče znanja in sedež reda Črne Rune, katerega pripadniki so med ljudmi znani kot Vedežniki. Vedežniki imajo v grofiji Trovid vso avtoriteto in pravico izvrševanja zakonov glede uporabe magije in magičnih bitij. Visoka pooblastila imajo tudi pri zagotavljanju splošnega reda in miru v skladu zakoni grofije Trovid. Trovid velja za grofijo z najmanj uporabniki temne magije, večina pa jih je zbranih prav v Črni akademiji.

Volčja kotanja

Naslednja posebnost grofije so Zmajeve gore, ki se štejejo za najsvetejše gore v deželi. V njih leži tudi Volčja kotanja, o kateri zna vsak prebivalec Trovida povedati prenekatero zgodbo.