Škratje

Iz LARP Slovenija
Skoči na: navigacija, iskanje
Škratje
Škratje1.jpg
OSNOVNE INFORMACIJE
Drugo poimemovanje Med seboj - Khuzd\Khazad
Žaljivke - Škrmuc, Škrateljc, Podzemnik
Glavni bogovi Verždin, Svarog, Perun
Prebivališče Škratje gorovje
Ljudstva Železni škratje, Granitni škratje
FIZIČNE INFORMACIJE
Starost Polnoletnost: 26
Odraslost: 40
Srednja leta: 110
Starost: 180
Častitljiva leta: 234+
Značilnosti brada, čokata majhna postava

Opis

Zelo trdoživa rasa, ki prebiva v Škratjem gorovju na severu Belesije. So močni in neustrašni, zvesti in trmasti, hkrati pa pogosto zelo neolikani. Njihov odnos izhaja iz dejstva, da so ena najponosnejših ras, ki da izredno veliko na čast. Odnos škrata odraža njegovo mišljenje o tem ali je nekdo užalil njegovo čast ali ponos. Najpogosteje so izučeni za rudarje, kamnoseke in kovače, ko pa poprimejo za kladivo, meč ali sekiro, jim ni dobro stati nasproti. Škratje so najbolj prepoznavni po svojih bradah, ki jih skoraj brez izjeme zelo dobro negujejo in so jim v ponos, tako moškim kot ženskam. Slednje sicer običajno nimajo prave dolge brade, temveč le manjše, kar je za ostale rase in ljudstva odličen prepoznavni znak.

Ne glede na družbeni sloj, obstajata dve reči, ki se jima posveti vsak škrat. Zgoraj omenjena brada, ki je karseda urejena in pas, ki je predvsem pri nižjem sloju najdražji kos oblačila, hkrati pa nosi torbe, torbice in mošnjičke, v katerih je večina lastnine škrata kadar je na poti.

Ostala oblačila se seveda razlikujejo glede na premoženjski status posameznika, vendar so v vsakem primeru prirejena svojemu namenu in so kakršna so z razlogom, da zagotovijo lastniku čim več udobja in varnosti.

Starost in razvoj

Škratje redno dočakajo preko 200 let, odraslost pa dosežejo šele okoli 40. leta, ko tudi spolno dozorijo. Zanj je še značilno, da si družino pričnejo ustvarjati šele, ko presežejo 70-90 let, kajti pred tem svoj čas posvetijo delu in urjenju Najvišjo dokazano starost 274 let je v 2. dobi doživel škrat Klad Beloglavi, živeč v Škratjem khaganatu. V zadnjih letih njegovega življenja so ga preimenovali v Klad Večni. V novejši dobi je v času ustanovitve Granitne Trdnjave v starosti 267 let umrl škrat Odor, poimenovan Starodavni.

Ljudstva škratov

Vsi škratje so potomci prvih petih škratjih očetov - Knosa, Braza, Gisberta, Tundila in Nodina. Njihove lastnosti so se sicer tekom časa pomešale, vendar vsak škrat v sebi nosi talent vsaj enega izmed svojih očetov. Po smrti očetov so se njihovi khaganati oddaljili, širili, združevali in delili. Pripadniki enega izmed khaganatov so v prvi dobi poselili Veliko sivo gorovje in sčasoma ustanovili svoj khaganat. Do tretje dobe so se škratje namnožili in uspevali, pod vladavino Odina Ščita pa so škratja ljudstva poselila še Mračno gorovje proti vzhodu ter zgradila novo graščino. Odinova dvojčka sta zavzela vsak svojo graščino in prevzela nadzor nad svojo polovico ljudstva.

Železni škratje

Potomci škratov starega Škratjega khaganata, ki so ostali v novoimenovanem Železnem khaganatu.

Granitni škratje

Potomci škratjih mojstrov kamnosekov, ki so gradili granitno trdnjavo in škratje, ki so se prostovoljno odločili, da se preselijo in začnejo novo življenje v Granitnem khaganatu.

Odnosi

Čeprav vsi škratje v Belesiji pripadajo istemu rodu, pa je med njimi po veliki vojni vseeno nastal hud spor, ki ni obstal le na dvoru, temveč se je razširil preko celotne družbe in preko vseh družbenih razredov. O njem skorajda ne govorijo, vendar je vseeno privedel do tega, da sta khaganata sta med seboj prekinila vse stike, porušili so povezovalne predore in trgovske poti so se zaprle. Predstavniki škratov se torej med seboj ne družijo, ne sklepajo poslov in ne trgujejo. Kar je pravilo znotraj območja škratje družbe postane zunaj nje bolj smernica ali navodilo. Ker so škratje nekoliko posebni v svojem pogledu na svet, jim je daleč najboljša družba še vedno drugi škrat. To družbo bodo izven lastnih dežel še toliko raje volje poiskali in se je držali. Seveda veliko raje vidijo predstavnika lastnega khaganata, vendar bodo pozdravili tudi družbo drugih škratov in v tistem trenutku nekoliko pozabili na spor, čeprav je več kot verjetno, da bo med pogovorom prišel na plano.

Do tujcev, ki niso njihove vrste so nezaupljivi. Kadar gre za trgovino, ki ni življenjskega pomena, raje ne trgujejo, kakor da bi to počeli z neznanci, ki jim ne zaupajo, temveč bodo trgovali le s poznanimi obrazi in imeni. Bolj odprti so do obmorskih polovnjakov, saj so jim ob odsotnosti škratje družbe najboljši približek svoje kulture in se rade volje družijo njimi ter tisti ljudi, ki živijo neposredno ob njihovi meji, saj z njimi shajajo že dovolj dolgo, da si niso več neznanci. Kadar z ljudmi ali drugimi bitji sklenejo prijateljstvo, zavezništvo ali trgovsko pogodbo, se ta razpotegne še v naslednje generacije.

Do vilinov ne gojijo nobenih negativnih čustev, vendar pa tudi ne kaj preveč pozitivnih. Kulturno se razlikujejo do te mere, da ne vidijo kaj veliko možnosti povezovanja izven trgovine. Zaradi same razdalje in posrednikov pa tudi z vidika trgovine nimajo pretiranih stikov.

Z orki in posledično raznimi troli, orgi in goblini imajo obmejne in kulturne spore, ki segajo daleč v preteklost, kar pomeni, da v najboljšem primeru skušajo, s poudarkom na skušajo, biti strpni do njihove bližine.

Kljub dejstvu, da so precej nezaupljivi, je njihov ponos in dejanja časti njihovo gonilno sredstvo. Tako bodo pogosto sklenili pakt, obljubili pomoč ali posodili svoje znanje in fizično moč posameznikom ali skupinam, do katerih gojijo vsaj del zaupanja z namenom napredka, ki je v njihovih očeh vreden njihovega posredovanja.

Ureditev

Vrhovni glavar škratjega khaganata je khan. On odloča o vseh zadevah od praznikov, pomilostitev, napovedi vojn, pobiranja dajatev …
-Med visoko plemstvo, na dvoru ali zunaj dvora spada khanova ožja družina, vrhovni poveljniki dvorne vojske in upravitelji škratjih mest in vrhovni svečeniki in khanovi zvesti upravljalci posameznih sfer, kot so trgovina, diplomati, pridelava hrane, nadzorniki obrtnikov.
-Med nižje plemstvo spadajo tudi poveljniki škratjih bataljonov, visoki diplomati, priznani bogati obtniki in trgovci, bogate škratje rodbine, širša khanova rodbina in svečeniki.
-Visokemu družbenemu razredu pripadajo manj priznani a poznani in cenjeni obrtniki, častniki škratjih čet, diplomati, bogati trgovci, upravitelji mestnih središč in duhovščina.
-V srednji razred škratje družbe spadajo, premožni prebivalci mestnega središča, mestni obrtniki, vojaki, premožni trgovci, veliki pridelovalci hrane …
- Nižjemu sloju pripadajo delavci, kmetje, ribiči, lovci, gozdarji, škratje živeči izven mestnih središč ali izven mest.

Škratje333.jpg

Njihova prava družinska imena so neznanka vsem, razen pripadnikom njihovega klana, saj je to ena izmed skrbno čuvanih škratjih skrivnosti. Poleg svojega prvega imena, si tako škratje prislužijo nazive ali vzdevke, ki so posledica velikih dejanj in jim služijo kot prepoznavni priimki. Tako ima granitni khan vedno naziv Granitni, železni khan pa Železni, po khaganatu, ki ga vodi. Kadar škrat še nima prepoznavnega naziva, ali pa bi rad prikril tudi tega, se enostavno poimenuje Škratji. Primer je Barag Krzneni, rejec snežnih jelenov in trgovec z njihovim krznom. Kadar bi rad zamolčal svoj izvor se poimenuje le Barag Škratji.

Običaji

Pri škratih se običaji pogosto vrtijo okrog hrane in pijače. Pri ljudeh obstaja znan običaj, pri katerem gostitelj gostu v znak gostoljubja ponudi kruh in sol. Ta naj bi izhajal iz opazovanja škratje kulture, kjer si škratje ob začetku srečanju pred začetkom pogajanja, pogovora, trgovanja ali druženja tradicionalno izmenjajo vrček pijače, najpogosteje piva, in kos mesa, sira ali vsaj kruha. Običaj nakazuje dobro vero vseh udeležencev, da bo srečanje potekalo brez sporov in v skladu s škratjim bontonom.

Kadar želi škrat še posebej izpostaviti težo ali resničnost nekega dejstva, se bo največkrat slišalo: Pri moji bradi ali pri Verždinu, Svarogu ali Perunu, s pogostim dodatkom »da je res.« »Pri Verždinu, da je res. Preden sem prihitel sem, sem onkraj grebena zagledal vsaj ducat orkov, ki so se skušali neopazno splaziti mimo obrambnih stoplov.«

Tradicije

Tradicija vladavine khaganata veleva, da khan ob dopolnitvi 234. leta svoje mesto na prestolu zapusti sinu ali izbranemu nasledniku, če ima sinov več, sam pa zasede mesto ob prestolu kot njegov modri svetovalec.

Tradicija veleva, da se škrat, kolikor še ni poročen ali zaobljubljen ob dopolnitvi 70. leta t.i. druge odraslosti simbolično zaroči s svojo izbranko ali se zaobljubi škratinji, kateri od takrat naprej s svojimi dejanji izkazuje čast in skrb, kadarkoli le lahko. Škratinja kateri se škrat zaobljubi je lahko sestra, sestrična, mama, bratova žena, svečenica, khanova hčer …

Pripovedi, legende

Verovanje Škratov

Škratje verujejo v Verždina, prvega kovača in stvaritelja sveta. Posebno pozornost namenjajo tudi Perunu vrhovnemu bogu, saj so v gorah precej odvisni od njegove mirne volje, Svarogu, bogu ognja in Sonca, ki jih je ustvaril in njegovima sinovoma Svarožiču, ki skrbi za zvezde, nebeške peči ter Kresniku, ki jim je podaril ogenj.


Škratja legenda pravi, da je na začetku obstajal Verždin. Bil je eden in edini, sam in osamljen.

Po premisleku je ustvaril bogove, svojo družino. Bogovi pa so bili kot otroci, nemirni, vedoželjni in so se v praznini dolgočasili, zato je v njej prižgal sto tisoče peči, ki jih imenujemo zvezde in iz materiala, ki so ga ustvarile, naredil svet, igrišče za svoje otroke in sonce, ognjišče, ki ga bo osvetljevalo in grelo.

Otrokom je na nebo pripel krogle različnih materialov; gline, kamenja, granita, marmorja, zemlje, vode, ognja, kovine in jih obesil na nebo od koder so bogovi jemali material in se igrali. Zgradili so gore, doline, reke, hribovja, jezera in morja. Dolgo časa so bili srečni in Verždin jih je zadovoljno opazoval. Bogovi pa niso ustvarili le podobe na zemlji, temveč tudi drevesa, travo in rastline. Ko so se začeli dolgočasiti so ustvarili bitja, ki bodo gradila namesto njih in oni jih bodo opazovali.

Prvi je Svarog za zabavo Peruna in v čast Verždinu ustvaril pet majhnih, trdnih čokatih in bradatih podob, podobnih sebi. Vdahnil jim je žilavost in dolgoživost ter željo po ustvarjanju.

Svarog.jpg

Ko je vanje vdihnil življenje, jih je pokazal očetu ter ostalim bratom in sestram. Verždin se je navdušil, bili so majceni, a navdihujoči, saj so bili tako kot on in njegovi sinovi željni ustvarjanja. Od trenutka, ko je bilo v njih vdihnjeno življenje so si z zanimanjem ogledovali material zemlje, ga kopali in preizkušali. Črnolaso bitje je nakopani material gnetlo in tolklo, rjavolaso bitje je kamenje udarjalo skupaj in ga oblikovalo, sivolaso bitje, je različne materiale mešalo skupaj in opazovalo njihovo mešanje, svetlolaso bitje je iskalo le svetleče dragulje in jih opazovalo, edino rdečelase bitje pa je nakopani material metalo v reko in ciljalo veje na drevju. Ker so se mu prikupili je petim škratjim očetom podelil mogočne talente:

  • Knos, črnolas in temnook, prvi izmed škratov je dobil neustavljivo željo in sposobnost kovanja kovin zemlje.
  • Braz, sivolas in sivook, drugi škrat je prejel moč in natančnost obdelovanja kamnin zemlje.
  • Tundil, rjavolas in rjavook, je prejel znanje in veščino taljenja vseh kovin zemlje.
  • Gisbert, svetlolas in modrook, je prejel potrpežljivost in natančnost za brušenje vseh dragocenih kamnov in kristalov zemlje.
  • Nodin, rdečelas in zelenook, zadnji škrat, ki je begal naokoli ni prejel talenta ustvarjanja, temveč je prejel moč in veščino rok, s katero bo branil ostale brate.

Verždin je Svarogu naročil, naj jim ustvari žene in potomce in vsi bodo prejeli talente svojih očetov.

Preostali bogovi so ustvarili svoje rase in druga bitja, ki so jim vdahnili življenje in jih spustili na zemljo.

Tako je Knos, ki je bil prvi izmed škratjih očetov, skupaj s svojimi štirimi brati vodil škratji narod, v katerem so bili vsi njihovi potomci varni in svobodni, da ustvarjajo karkoli želijo.

Ko je Verždin videl kako dobro njegovi otroci vodijo zemljo, se je odločil, da odide v onstranstvo, in jih prepusti njihovi igri. Po njegovem odhodu je bilo dolgo časa vse mirno in bogovi so opazovali kako njihove stvaritve obdelujejo svet, ki so jim ga dali. V dolgih stoletjih so se škratji očetje in njihovi potomci namnožili ter pomešali med seboj. Knosov videz in pogled nista bila več značilna le za kovače, Brazovega izgleda in pogleda niso imeli le kamnoseki, rjavolasi ali rjavooki niso bili le talilci, svetlolasi in modrooki draguljarji ter vsi borbeni škratje niso bili podobni le Nodinu. Pet očetov se je tako odločilo, da odidejo vsak v svojo smer ter ustanovijo khaganate, ki jim bodo poveljevali kot khani in tako se je zgodilo.

Mir je trajal, dokler se ni pripetilo, da je Veles ugrabil Perunovo ženo in med bogovi je zadivjala strašna vojna, ki je počasi uničevala svet. Dolgo so se borili, njihovi otroci in druga bitja, ki so jih ustvarili, pa so jih opazovali in se tudi sami borili med seboj. Po letih vojne je pet prastarih škratjih očetov sklenilo, da odidejo prosit bogove za premirje in vzpostavitev reda. Toda v srditem boju jih bogovi niso opazili in so jih pokončali. Šele takrat so se zavedli, kaj so storili. Namesto, da bi opazovali in nadzorovali svet, so se borili med seboj, ga uničevali ter ubili bitja, ki se jih je dotaknil sam Verždin, saj so mu bila tako všeč.

Sklenili so, da je prišel čas, da kot njihov oče pred njimi zapustijo svet in ga prepustijo svojim otrokom. Še prej pa so se še zadnjič zbrali skupaj in ustvarili zmaje, da bodo v svoji mogočnosti pazili nad ostalimi bitji. Vendar se načrt bogov ni odvijal gladko. Zmaji so sicer svetovali voditeljem in delili modrost z vsemi, ki so za to prosili, vendar niso želeli voditi drugih ras. Življenja drugih jih preprosto niso zanimala, saj je bilo njihovo življenje tako dolgo,da so generacije drugih bitij umirale, preden sta se dva zmaja med seboj uspela pogovoriti o vremenu. Edino, kar je zmaje zares zanimalo, so bili izdelki, ki so jih skozi čas izpopolnjevale druge rase, predvsem izdelki iz žlahtnih kovin in dragih kamnov, ki so jih mojstrsko izdelovali predvsem škratje. Najprej so zmaji v zameno za svojo modrost prejemali škratovsko zlato, srebro, dragulje in ostale dragotine, kasneje pa so dragotine le še jemali in kradli. Tako so škratje zmaje zasovražili, se jih izogibali ter se umikali v odročne kraje in vse globlje pod zemljo.

Kmalu so se tudi med zmaji vnele krvave vojne za pridobljeno bogastvo in so pričeli izumirati, dokler niso izumrli in je svet ponovno pripadel nižjim rasam.

Prazniki

Škratje ljudstvo pozna mnogo praznikov in pomembnih dni, ki jih rade volje preživijo v dobri družbi in prijetnem okolju. Seveda ne manjka dobre hrane, pijače in tradicije. Škratje prav tako ne obeležujejo smrt svojih khanov, temveč dan, ko vladar v skladu z izročilom na svoj dopolnjeni 234. rojstni dan preda oblast nad khaganatom svojemu izbranemu potomcu. Te posebne dneve od takrat dalje tudi štejejo.

(prazniki in dnevi so obeleženi kot polmesečja, zato da lažje sovpadajo z datumi dogodkov)

(Prosinec)

(Svečan)

  • Tundilov dan (prva polovica sušča)

Dan, kmalu po Časti Svarogu, ko khan posebej pozdravi in nagovori vse metalurge in ustvarjalce talin, ter se jim osebno zahvali v imenu celotnega khaganata, za njihovo izjemno delo. Na ta dan se začne nova sezona, ko metalurgi zaženejo svoje peči in zakurijo kopice. Sejmi so še posebej polni najrazličnejših palic različnih kovin in talin in marsikateri metalurg pride na svoj račun.

  • Čast Svarogu (konec sušca in začetek malega travna)

Vsako leto pride obdobje, ko svetloba in toplota premagata temo in mraz in zasedeta večji del dnevnega časa. To oznanja začetek nove sezone, ko kovači s polno paro zaženejo svoje mehove.

  • Knosov dan (druga polovica malega travna)

Dan, ko khan posebej pozdravi in nagovori vse kovače in obdelovalce kovin, ter se jim osebno zahvali v imenu celotnega khaganata, za njihovo izjemno delo. Na ta dan so sejmi še posebej polni najrazličnejših kovaških umetnin in marsikateri kovač pride na svoj račun.

(Veliki traven)

  • Dan khagana Odina Ščita-ljudstva (Prva polovica rožnika)

V letu 297 vsi škratje obeležijo že 386. Odinov dan. Za njegove zasluge, držo, moč in dejanja se mu poklonijo tako, da se na ta dan prekinejo vsi spori, turnirji in če je le možno tudi bitke ter dan preživijo v spravi.

  • Brazov dan (druga polovica rožnika)

Dan, ko khan posebej pozdravi in nagovori vse kamnoseke, rudarje in obdelovalce kamenja, ter se jim osebno zahvali v imenu celotnega khaganata, za njihovo izjemno delo. Na ta dan so sejmi še posebej polni najrazličnejših kamnitih umetnin in marsikateri kamnosek pride na svoj račun.

  • Teden ječmena(prva polovica malega srpana)

Teden, ko škratje izpraznijo stare zaloge piva in naredijo prostor za novo letino.

  • Slava Perunu (druga polovica malega srpana)

Praznik v slavo Perunu označuje čas, ko po legendi Perun meče strelo in grom v nebo ter premetava vetrove in dež saj kliče očeta Verždina. V tem času škratji rod v svojih domovih v njegovo čast grmi in treska z vrčki ter si pripoveduje zgodbe v njegovo čast. Ni nenavadno, da praznik traja več dni skupaj.

  • Poklon Verždinu (prva polovica velikega srpana)

Praznik poklon Verždinu označuje čas, ko z neba padajo iskre iz njegove nebesne peči. Legende pravijo, da Verždin odgovarja klicem svojega prvega sina Peruna. V tem času se škratji rod zazre v nebo in si pripoveduje zgodbe o nastanku sveta in očetu bogov. Ni nenavadno, da praznik traja več dni skupaj.

  • Nodinov dan (prva polovica kimavca)

Dan, ko khan posebej pozdravi in nagovori celotno vojsko. Vojake, stražarje, izvidnike in druge bojne enote, ter se jim osebno zahvali v imenu celotnega khaganata, za njihovo izjemno delo. Na ta dan po celem khaganatu potekajo najrazličnejši turnirji in marsikateri vojak pride na svoj račun.

  • Dan Olafa Železnega (prva polovica kimavca)

V letu 297 železni škratje obeležijo že 313. dan Olafa Železnega, prvega khana Železnega khaganata. Poklonijo se mu tako, da na ta dan...

  • Dan Obarja Granitnega (druga polovica kimavca)

V letu 297 granitni škratje obeležijo že 313. dan Obarja Granitnega, prvega khana Granitnega khaganata. . Poklonijo se mu tako, da na ta dan...

  • Teden trgatve (prva polovica vinotoka)

Teden, ko škratje izpraznijo stare zaloge vina in naredijo prostor za novo letino.

  • Veliko praznovanje (druga polovica Vinotoka)

Kasneje preimenovano v veliki spor. Po pripovedovanju se se je jeseni leta 493 ob otvoritvi Granitne trdnjave v enem tednu javilo dovolj škratjih družin, ki so se bile poleg kamnosekov in drugih delavcev pripravljene preseliti vanjo. Trajalo je natanko sedem dni, da si je družina pripravila svoje imetje za na pot, po tednu dni hoda, so dosegli prelaz, ki je že naslednje leto označeval mejo med novonastalima Granitnim in Železnim khaganatom. trajalo je le še sedem dodatnih dni, da so dosegli citadelo in še sedem dni, da so si v njej uredili svoje sobane. Selitev so vsekakor proslavili z proslavo, na katero so povabili železnega khana, svojo širšo družino in sosede. Seveda je bilo to vzeto škratom na znanje in je postala tradicija. Zato so vsakih 7 let enkrat železni, drugič granitni sredi jeseni, ko so kašče in sodi polni priredili veliko proslavo, ki je trajala sedem dni. 12 proslav je potekalo brez težav, nato pa se je vnela huda vojna z grdini, ki je zapolnila Belo kraljestvo in se v veliki meri dotaknila tudi škratjih dežel. 13. proslava je bila sredi vojne pozabljene in ko je prišel čas za 14. proslavo se je med škrati vnel hud spor. Leta 302 se obeta že 56. proslava, vendar od štirinajste dalje je to le še teden, vsakih 7. let, ko se škratje ponovno spomnijo svojega spora, čeprav že davno ne vedo več, zakaj je do njega prišlo.

  • Gisbertov dan (prva polovica listopada)

Dan, ko khan posebej pozdravi in nagovori vse brusilce dragih, poldragih kamnov in kristalov, ter se jim osebno zahvali v imenu celotnega khaganata, za njihovo izjemno delo. Na ta dan so sejmi še posebej polni najrazličnejših izdelkov izpod njihovih rok in marsikateri brusilec pride na svoj račun.


(Gruden)