Gaargwe

Iz LARP Slovenija
Skoči na: navigacija, iskanje
Slavni orkovski poglavar
Gaargwe.jpg
Polno ime: Gaargwe od srda
Živel: neznano - 580 starega štetja
Vladavina: neznano - 580 starega štetja

Najsilnejši orkovski poglavar vseh časov, znan kot Gaargwe Uničevalec in edini, ki mu je doslej uspelo združiti vse grdinske klane.

V času Velike vojne je združil vse orkovske klane in vodil največji orkovski vpad iz Divjine grdinov v zgodovini Belesije. Množica združenih klanov je pustošila po skoraj vseh deželah Belesije, dokler jih ni zaustavila združena vojska pod poveljstvom Ivane Orelije.

Življenje

Malo je znanega o Gaargwejevem odraščanju v Divjini grdinov, saj je izhajal iz klana, ki ga danes ni več. Njegov klan Krvoločne vrane je bil v Gaargwejevih otroških letih domala iztrebljen s strani rivalskega klana Sršečega volka in Gaargwe se je moral kaj hitro znajti sam. Kot eden izmed redkih je preživel pokol svojega klana, med katerim je ubil svojega prvega nasprotnika, ki mu je takoj za tem sledil še eden, pa še eden in še mnogo njih. Točna številka ni znana, vendar je bil njegov bojni sloves zadosten, da so ga drugi orki za nekaj časa pustili pri miru. V svojih mladih letih je prepotoval velik del Divjine grdinov in v njem je z vsakim korakom naraščala sla po maščevanju in volja do moči, srdita želja, da bi postal najmočnejši.

Tekom svojega vandranja je postal znan kot Srditi - po orkovsko "Od srda", saj so ga zaradi njegove za orka nizke rasti in čokate postave željni izzivalci večkrat podcenjevali, on pa je od vsepovsod vedno odšel neporažen. Njegovo od poti zaprašeno ogrinjalo, ki je bilo nekoč narejeno iz jelenje kože, je bilo z vsakim letom bolj pokrpano, bodisi s kožuhi njegovega plena, trakovi kože s hrbtov njegovih izzivalcev ali tkanimi podtunikami osvojenih orkinj. Svoje črne lase je nosil v dolgi kiti, v katero je vpletal zobe poražencev, ki so nato šklepetali v vetru in že od daleč najavljali njegov prihod. Premnogi obetajoči orkovski mladec je ob zvoku Gaargwejeve kite iskal pot do slave, ki ga je vodila predvsem v smrt. Gaargwejev ugled med orkovskimi klani je rasel, skupaj z njegovo spretnostjo v boju in fizično močjo - pravili so, da se je v obsegu prsnega koša lahko kosal s katerimkoli bikom ter da se je v njem ponovno utelesil slavni poglavar Gorlag.

Marsikateri klan ga je želel zvabiti v svoje vrste, nekateri so mu celo na tihem ponujali mesto poglavarja, saj ni bilo dvoma, da bi lahko kogarkoli izzval in zmagal. A Gaargweju se mesto klanskega poglavarja in vladanje ukročenemu kosu Divjine ni zdelo vredno njegove pozornosti. Pot ga je vodila v mnoge še neraziskane dele Divjine: po širnih kamnitih planjavah, k visokim slapovom, kjer so gnezdile ponosne ujede in se je Gaargwejevo ogrinjalo obogatilo za marsikatero pero ter končno tudi do meje z zeleno, plodno deželo, ki je bila na videz slabo branjena. V njej so namreč prebivale druge rase (ljudje, polovnjaki, vilini in škratje), ki o orkovskih deželah za mejo niso vedeli prav veliko. Ob pogledu na to bogato, še neraziskano deželo se je v Gaargweju prebudila nenasitna bojna sla in več dni je prebil v gozdovih in gorah na meji, kjer je snoval svoj načrt za popolno podreditev Belesije.

Klan Orkov in Veliki boj

Ko je njegov načrt dozorel, se je nekega večera pojavil v vasi klana Besne zvezde, ob njegovi strani pa je hodila veličastna gorska puma. Brez dodatnih besed je izzval njihovega poglavarja na dvoboj in ga premagal, z njegovimi ostanki pa je nahranil svojo pumo. Njegov prvi ukaz je bila pospešena izdelava orožja, nato pa je razposlal sle, ki so v njegovem imenu izzvali prav vsakega poglavarja v Divjini orkov. Kljub Gaargwejevemu ugledu se večina poglavarjev ni zmenila za njegov izziv, češ da naj pride k njim, če jih želi izzvati. Tako se je Gaargwe podal na pot in v treh dneh porazil prav toliko poglavarjev, njihove klane pa je združil v svoj klan, ki mu je prevzetno nadel ime klan Orkov. To je vzbudilo pozornost preostalih poglavarjev, ki so sedaj hlepeli po Gaargwejevi krvi.

Preostali poglavarji divjinskih klanov so želeli javno premagati in osramotiti Gaargweja, zato so se dogovorili za Veliki boj, vrsto bojev do smrti, in žrebali za vrstni red izzivalcev. Veliki boj je trajal dva dni in dve noči in orki z vseh kotičkov Divjine so pridrli na plano ter s kriki in bobni vzpodbujali zmagovalce. Gaargwe se je do samega konca boril brez prestanka, tako s poglavarji, kot z vročekrvnimi izzivalci. Vsakič, ko je porazil poglavarja, je iztrgal njegovo srce in z njim nahranil svojo gorsko pumo, dokler ni bil Veliki boj zaključen - porazil je bil namreč vse vladajoče poglavarje v Divjini orkov.

Pred očmi orkov, zbranih iz vse Divjine, je izpustil strašen bojni krik in z golimi rokami razčetveril svojo pumo ter požrl njeno srce. Nato je sledil njegov zmagoslavni govor, ki ga orkovski zgodovinarji še danes citirajo kot enega izmed najvplivnejših primerov orkovske retorike: "Vidu sm dalno zeleno deželo in zaliu jo bom s krvjo. Požru sm vse duhove tamočnih in u tej Divjini ni več nč bl močnga od mene. Gorlag je odkriu vse vzhodn, jst bom pa vladu vsemu zahodn. Kdo gre postat nesmrtn z mano?" Njegove besede so požele ogromen val bojnih krikov, rožljanja z orožjem in tolčenja s pestmi. V trenutku zanosa mu je bil vsak prisoten ork pripravljen slediti v Belesijo.

Velika vojna

Kot prvi vrhovni poglavar vseh klanov je Gaargwe skušal združiti bojevnike vseh klanov v eno vojsko, vendar njegova naloga ni bila lahka. Ko se je začetni krvoločni zanos polegel, je marsikateri klan odkrito nasprotoval Gaargwejevi absolutistični vladavini in načrtom za invazijo Belesije. Vseeno pa se mu je že od začetka pridružilo precejšnje število klanov, eden izmed prvih je bil tudi klan Črne zarje. Kogar ni uspel prepričati z obljubami o bojni slavi in rodovitni deželi, temu je odtrgal glavo z ramen in malo po malo so glasovi njegovih nasprotnikov potihnili. Ogledniki so bili odposlani, nakovala so se iskrila in klan Orkov se je pospešeno pripravljal na vojno.

Na predvečer prvega orkovskega vpada v Belesijo, je Gaargwe zbral vso svojo vojsko in pred njihovimi očmi v imenu Svetovida, boga vojne, poklal vse znane pripadnike klana Sršečega volka. Nihče ni oporekal. Naslednji večer je v varljivem zavetju mraka orkovska vojska odkorakala proti meji z Belesijo. Prispeli in vkorakali so tik, ko je vzšla Luna in do danes orki verjamejo, da je Gaargwejev pohod blagoslovil sam Beli obraz.

Sledilo je 9 let krvavih bojev, ki so se v zgodovino zapisali kot Velika vojna. Gaargwe je bil na koncu pokončan s strani Ivane Orelije in orkovska vojska je brez velikega poveljnika razpadla. Večina klanov se je vrnila nazaj v Divjino grdinov, nekateri pa so se naselili v današnji Dolini orkov. Kam so izginili Gaargwejevi posmrtni ostanki ni znano, vendar govorice pravijo, da se orkovski šamani že leta pripravljajo, da bi ga skušali obuditi s krvavim ritualom.