Polovnjaki

Iz LARP Slovenija
Skoči na: navigacija, iskanje
Polovnjaki
Polovnjaki22.jpg
OSNOVNE INFORMACIJE
Druga imena
Žaljivke - pritlikavec, palček
Glavni bogovi Triglav, Perun
Prebivališče Slankraj, Korvin, Barjansko, Pelinovo, Vilinji gozdovi, Primorje
Ljudstva obmorski polovnjaki, kmečki polovnjaki
FIZIČNE INFORMACIJE
Starost Polnoletnost: 13
Odraslost: 20
Srednja leta: 50
Starost: 75
Častitljiva leta: 100+
Značilnosti nizka, pogosto čokata postava

Majhna, a iznajdljiva rasa. Polovnjaki živijo v dveh večjih skupinah: na zahodu ob morju se jih večina ukvarja s pomorstvom ter ribolovom, na vzhodnih predelih ob pragozdu pa živijo v bolj kmečkem okolju, zato sta skupini znani kot obmorski in kmečki polovnjaki. Med prvimi se pogosto najdejo trgovci, najemniki in pomorščaki, med drugimi pa alkimisti, zeliščarji in zdravilci.

Opis

Čeprav so polovnjaki nižji kot pripadniki preostalih ras, nikoli niso zares veljali za manjvredne, saj svoje sposobnosti še kako s pridom izkoriščajo. Po izgledu so sicer izredno podobni ljudjem (otrokom po višini, odraslim po vsem ostalem), le s to razliko, da imajo rahlo špičasta ušesa. Polovnjaki se lahko v svojem starostnem razvoju primerjajo z ljudmi, le da najbolj dolgoživi polovnjaki dočakajo starosti tudi preko 120 let. Ukvarjajo se z najrazličnejšimi dejavnostmi, od poljedelstva, živinoreje in obrtništva, do alkimije in pomorstva. Pravtako se med njimi najde mnnogo zanimivih poklicev, ki jih mnogi niti ne bi pripisali polovnjakom.

Ljudstva

V Belesiji polovnjake sestavljata dve skupini, ki se med seboj v marsičem razlikujeta - obmorski in kmečki polovnjaki.

Obmorski polovnjaki

So utrjena rasa, pogosto temnejše polti, po postavi zelo podobni ljudem, vendar manjši. Povprečnemu človeku segajo tja do prsi, sicer pa so po postavi močnejši in višji kakor njihovi vzhodni bratranci (kmečki polovnjaki), predvsem pa spretnejši, bolj bojeviti in manj odprti do tujcev. Njihova značilna spretnost je metanje nožev, kamenja in drugih zadev, saj so pri tem izjemno natančni. To je namreč za večino polovnjakov priljubljena igra že od malih nog. Z veseljem se bodo pomerili v tej veščini in še raje prešteli zaslužene kovance.

Še najbolje se razumejo s škrati in prav z njimi opravijo velik delež trgovskih poslov. Odkar je grof Gallus povečal svoj vpliv in razširil trgovino, se dobro razumejo tudi z njegovo grofijo. Nekatere večje vasi ob morju včasih predstavljajo konkurenco trgovcem Vetrnega pristana, saj jim občasno speljejo kakšen posel. So priljubljeni in iskani kot člani posadke, ker so majhni, ne pojedo veliko in ne zavzamejo preveč prostora, a so hkrati tudi spretni, hitri in dovolj močni za opravljanje večine del.

Obmorski opis.jpg

Od nekdaj so prebivali v Slankraju in si ga lastijo kot svojo domovino. V času Modrega kraljestva so poselili Plodno dolino, danes Dolino orkov in naselili precejšnje območje Primorja, vse do Barjanskega. Toda veliki ljudje, kot pravijo človeški rasi, so jih napadli in zaradi številčne premoči počasi izpodrivali, dokler ob koncu spopadov ob propadu Modrega kraljestva niso obdržali le Plodne doline in zahodno Primorje. Zamera do velikih ljudi je bila močna in tudi premirje v dobi Belega kraljestva ni pomagalo, saj so jih Primorci počasi, a vztrajno, izpodrivali in odrivali, dokler niso bili prisiljeni prečkati mejne reke s Slankrajem in zapustiti Primorje. Kljub vsemu so uspeli obdržati Plodno dolino, vse do Velike vojne, ko so pobegli orki vstopili v Plodno dolino, obmorske polovnjake napadli, izgnali ali pobili in jih prisilili, da so jo zapustili. Kasneje so upali, da bodo združene belesijske vojske orke uničile in jim povrnile Plodno dolino, toda orki so sklenili nekakšno premirje in v zameno dobili dovoljenje, da ostanejo v Plodni dolini, ki je od takrat naprej znana kot Dolina orkov.

Največ njihovih naselbin je ob morju, severno od Vetrnega pristana, na samem zahodnem robu dežele Belesije. Vsaka njihova vas ima svojega glavarja, ki odloča o zadevah vasi in trgovine ter živi v večji »mestni hiši«, ki ponavadi stoji na sredini vasi ob glavnem trgu. Ker se preživljajo predvsem z ribolovom, pomorstvom in do neke mere s trgovino, so si svoja bivališča postavili na obalah morja in rek, ki segajo v notranjost kraljestva. Živijo v značilnih hišah, večinoma majhnih, enonadstropnih, napol vkopanih v zemljo, njihova notranjost pa se deli v več prostorov.

Obmorski bivališča222.jpg

Kmečki polovnjaki

Kljub neposrednim sosedom vilinom, s katerimi so se v preteklosti verjetno bolj pogosto srečevali, se vedno bolj držijo pravila, da je samozadostnost vaške skupnosti nekaj najboljšega. Čeprav majhni, nekoliko bolj okrogli in bi povprečnemu človeku segali malo nad pas, so iznajdljivi, samostojni in radi poprimejo za delo. Vas tako poleg vaškega glavarja in vrste kmetovalcev, sadjarjev, čebelarjev in živinorejcev premore tudi kovača, mizarja ali lesarja. So navdušeni zeliščarji in iz darov narave proizvajajo raznovrstna živila, pijače in tudi napoje, saj je v skoraj vsaki družini vsaj en nadarjen alkimist. Drži pa, da se po napornem dnevu radi pozabavajo, saj so poleg alkimije tudi navdušeni pesniki in pevci. Zapojejo in zaigrajo, kaj dobrega pojedo ter z veseljem preizkusijo in popijejo svoje tekoče pridelke. In čeprav zadržani in neradi zapuščajo svoja domovanja, so izredno gostoljubni in pozdravijo ter pogostijo vsakega popotnika, ki zaide mimo, saj ravno tako do njih pridejo novice iz zunanjega sveta. Na koncu ni gosta, ki ni pomislil, da bi kar ostal med temi delavnimi, prijetnimi, veselimi kmečkimi polovnjaki.

Ker živijo na področju, ki je razdeljeno med tri grofije Barjansko, Korvin in Pelinovo in delno segajo tudi v Stari gozd, ki je domovanje dnevnih vilinov, so kot enakopravni prebivalci integrirani v človeško okolico. Imajo svoja naselja, vendar služijo in odgovarjajo lokalnim grofom in baronom.

Kmečki polovnjak opis.jpg

Naseljeni na vzhodnem koncu Belesije, so svoja prebivališča vkopali v gričevja ob vilinjih pragozdovih. Pod vplivom svojih južnih sosedov so tudi oni nekoliko bolj zadržani, umirjeni in nadvse cenijo sožitje z naravo. Ukvarjajo se predvsem s pašništvom, poljedelstvom in sadjarstvom. Njihova bivališča spominjajo na zemljanke, obmetane z blatom ali glino in pokrite s slamo. Večina jih ima pod streho dodaten nizek prostor, kjer so ležišča za družino, medtem ko imajo večje uporabno dodatno nadstropje. Bogatejši živijo v gomilah, izkopanih v notranjost griča, ki obsegajo večji osrednji prostor in manjše sobe, ki se širijo na vse strani. Pogosto slabše osvetljena, a zato bolj varna, ima vsaka soba svoje majhno okno, ki prepušča dnevno svetlobo. Govedo je le redko pod zemljo, saj imajo zanje izjemoma postavljene nadzemne hleve.

Kmečki bivališča.jpg