Kraljevina Belesija: Razlika med redakcijama
Vrstica 9: | Vrstica 9: | ||
|data3 = [[Belo Mesto|Belo Mesto]] | |data3 = [[Belo Mesto|Belo Mesto]] | ||
|label4 = Grofije | |label4 = Grofije | ||
− | |data4 = [[Barjansko]] [[Jelenje]] [[Korvin]] [[Mišjedol]] [[Mornija]] [[Trovid]] | + | |data4 = [[Barjansko]] [[Jelenje]] [[Korvin]] [[Mišjedol]] [[Mornija]] [[Trovid]] [[Pelinovo]] |
|label5 = | |label5 = | ||
|data5 = | |data5 = |
Redakcija: 19:57, 9. september 2017
Belesijski grb | |
Vladar: | Kraljica Alela Viktorija Belopolta |
---|---|
Sedež | Belo Mesto |
Grofije | Barjansko Jelenje Korvin Mišjedol Mornija Trovid Pelinovo |
Po koncu Velike vojne je z Belim mestom na čelu bila povzdignjena Kraljevina Belesija, ki je v svoji obliki nasledila nekdanje Belo kraljestvo. Kraljevina Belesija, kot že ime pove, želi pod svoje okrilje pridobiti celotno deželo Belesijo in jo združiti z enotnim ciljem - prenovo vseh domov, ki so bili v Veliki vojni prizadeti ter za vedno ustaviti Sovraga.
Vsebina
Obseg kraljevine
Novo Belesijsko kraljestvo obsega grofije Barjansko, Jelenje, Korvin, Trovid, Mornijo, Pelinovo in Mišjedol.
Na severni meji se Trovid in Mornija dotikata meje Granitnega khaganata v Mračnem gorovju in skupaj z Korvinom obkrožajo grofijo Kisovo, ki novega kraljestva ni priznalo. Na vzhodu se njegove meje Mornije, Mišjedola in Pelinovega ustavijo na vzhodnem gorovju, ki kraljestvo ločuje od Divjine grdinov. Pelinovo skupaj z Barjanskim na jugu meji tudi na Vilinje gozdove in Barjansko na vzhodu skupaj z Jezernim obkroža grofijo Jezerno, ki se kraljestvu ni pridružilo zaradi starega spora z Jelenjem. Jelenje, Trovid in Belo mesto na zahodu mejijo na obširno grofijo Gallesijo, ki je sicer zaveznik kraljevine in podpira kraljico, vendar je odklonila priložnost po vstopu v kraljestvo.
Pokrajina Primorje je edina, ki poleg zavrnitve vstopa v združeno kraljestvo prav tako ni priznala nove kraljice in njenih ciljev.
Zapriseženi vojaški zavezniki
Kraljevini, Belemu mestu in kraljici so politično in vojaško zaprisežene grofije Barjansko, Jelenje, Korvin, Trovid, Mornija, Pelinovo, Mišjedol in vsi njihovi baroni in ostali plemiči, ki živijo na tem območju. Eden njenih glavnih zaveznikov je tudi grofija Gallesija, čeprav ni del kraljestva in se nahaja zunaj njenih meja.
Trgovina s kraljestvom
Popolnoma odprta trgovina, le z nadzorom prepovedanega blaga je na mejah Belega mesta z Jelenjem in Korvinom.
Odprta trgovina s standardnim carinskim nadzorom je na vseh ostalih mejah znotraj kraljestva in na meji Kraljestva z Gallesijo.
Dogovor o delno odprti trgovini s kraljestvom in strožjim nadzorom imata tudi Granitni khaganat in Jezerno.
Na vseh ostalih mejah s kraljestvom, torej pri grofiji Kisovo, Vilinjih gozdovih Divjini grdinov in pri blagu, ki prihaja iz pokrajine Primorje in Slankraja obstaja polni in strogi carinski nadzor.
Isti strogi nadzor je ponovno izveden tudi na meji Belega mesta, vendar le pri tovoru, ki prihaja iz pokrajine Primorje, Divjine Grdinov, Vilinjih gozdov, Slankraja, Kisovega in Jezernega.
Zgodovina kraljevine Belesije
Po porazu orkovskega poglavarja Gaargweja in kronanju Ivane Orelije kot nove Bele kraljice, je sledilo kratko obdobje miru ter veselja, a dežela je bila opustošena, polja in gozdovi požgani, zaloge pa uničene. V upanju, da bodo ljudstva uspela stopiti skupaj in vzpostaviti staro blaginjo, je nova kraljica dvignila propadlo Belo kraljestvo in ga poimenovala Belesijsko, po deželi Belesiji. Tako je kraljestvo pestilo obdobje lakote, pomanjkanja in počasne obnove. Kraljica Ivana Orelija je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi se kraljestvo ohranilo in vse do njene smrti je celo kazalo, da ji bo uspelo.
Kraljico, ki ni imela sovjih potomcev, je nasledila njena namestnica ter pomočnica poimenovana kraljica Ivana Orelija II. Njenega nasledstva niso podpirali vsi in sedaj je bilo ohranjanje miru v kraljestvu le še ena skrb več. Zavezništva so se krhala, trgovina jo zamirala, lakota in bolezni pa so se nadaljevale. Njena hčer, Ivana Orelija II., ni imela nobene prave avtoritete med lokalnimi grofi in tudi prebivalstvo ji ni bilo naklonjeno. Ljudstva škratov, vilinov in polovnjakov so počasi prekinila stike z Belesijskim kraljestvom in sama začela reševati probleme v svojih mestih. Kmalu se je kraljica odločila, da Belo mesto zapre svoje meje in omeji stike s preostalimi grofijami in tujimi kraljestvi preostalih ras. Kraljičino dejanje je bilo zelo radikalno in v kratkem času je bila kar dvakrat žrtev poskusa mora. Po tretjem, uspešnem atentatu nanjo, se je v Belem mestu zvrstilo več vladaric, ki so prišle na oblast s silo ali spletkarjenjem. Njihove vladavine so bile kratkotrajne in večinoma neuspešno poskušale vrniti stari sijaj mestu. Zglasili so se tudi moški kandidati za kralja Belega mesta, vendar je prebivalstvo upoštevalo starodavno tradicijo, ki je segala še v čase Zmajev.
Dobrih 200 let kasneje si je po smrti kralja Kajetana drugega Laskavega z dobrimi političnimi potezami in številčno podporo zagotovila oblast učenjakinja Rozaja Modra. Njena vladavina je pomenila za Belo mesto in celotno kraljestvo novo, boljše obdobje. Začela je s počasnim ter postopnim političnim odpiranjem mesta. Obnavljala je trgovske poti, stare diplomatske zveze s sosednjimi ljudstvi in povrnila kraljestvu novo upanje. Po njeni smrti jo je nasledil njen sin Robert prvi, ki je po prevzemu prestola uvedel številne nove davke, s katerimi je financiral gradnjo razkošnih zgradb v mestu, s tem pa se zelo zamerila tako revnim prebivalcem mesta kot tudi okoliškim kmetom in grofom, ki so s težavo nosili takšno breme. Ko je nezadovoljstvo z leti zopet naraslo, da je bila Kraljevina Belesija spet na robu novih spopadov, je Robert prvi sredi noči izginil v nepojasnjenih okoliščinah. V vakumu moči, ki je takrat nastopil na kraljevem dvoru, se je predvsem po zaslugi enega najmogočnejših grofov v deželi, grofa Gallusa kot nova kraljica pojavila Alela Viktorija, imenovana Belopolta, daljna sorodnica Rozaje Modre in priljubljena dvorna dama. Dvornemu svetu, ki je v letih pred tem vztrajno izgubljal moč in ugled, je predlagala, naj jo oni izglasujejo kot novo kraljico in si s to spretno potezo hkrati zagotovila izvolitev ter njihovo nadaljnjo podporo. Proglasila je ponovno odprtje meja Belega mesta in kraljestva ter razposlala sle in diplomate v sosednje grofije in mesta z željo po obnovitvi vseh starih trgovskih in vojaških zavezništev.
Kraljevina Belesija v zadnjih 100 letih dobro uspeva, vendar so se številne grofije precej osamosvojile in zato nekateri grofje nad potezami kraljice Alele Viktorije Belopolte seveda niso preveč navdušeni, drugi (predvsem tisti na vzhodu, ki zadnje čase trpijo napade orkov in barbarov) njeno pomoč hvaležno sprejemajo, vsi pa imajo seveda svoje lastne načrte. Kraljevina že zadnjih nekaj let obsega območje Belega mesta in več grofij, katerih grofje so vdani Beli kraljici. Čeprav do sosedov ohranja dobre trgovske stike pa Kraljevina še dolgo ne bo, če sploh kdaj, obsegala celotne dežele Belesije. Kar nekaj grofij je popolnoma odločenih, da kraljice pri svojih ciljih ne bodo podpirali, nekateri grofje, npr. grof Gallus, pa imajo pod seboj ogromno ozemlje in se počutijo povsem samozadostne. Na jugovzhodu pa leži še mestna država Vetrni pristan, ki predstavlja tekmeca Kraljevini Belesiji v prav vsakem pogledu.
Kronološko drevo vladarjev
1. Ivana Orelija 537 3.v. - 14 n.v. | |||||||||||||||||||||||||||||||||
2. Ivana, Orelija II 543-25 n.v. | |||||||||||||||||||||||||||||||||
3. Ivana II 570 3.v.-29 n.v. | |||||||||||||||||||||||||||||||||
20. Kajetan drugi Laskavi ?-251 | |||||||||||||||||||||||||||||||||
Viktorija 214-279 | 21. Rozaja Modra 208-282 | ||||||||||||||||||||||||||||||||
Jerman Podlipa 230-291 | Matilda Koseška 238- | 22. Robert prvi 244-291 izgon? | |||||||||||||||||||||||||||||||
23. Alela Viktorija Belopolta 271- | |||||||||||||||||||||||||||||||||
Kronološko zaporedje dogodkov v kraljestvu Belesija
Dogodki, ki se nanašajo je le na eno od ljudstev, so obarvani v naslednjih barvah:
= Škratje= Vilini
= Ljudje
= Polovnjaki
= Grdini
Doba | Leto | Dogodek |
---|---|---|
4. doba | ||
1 | Kraljica Orelija preimenjuje Belo kraljestvo v Kraljestvo Belesijo, po pokrajini Belesiji, kot zaslugo vsem narodom za pomoč v bitki. Začetek četrte dobe. | |
2 | Veliki spor med Granitnimi in Železnimi škrati. | |
4 | - Neuspešni atentat nad khanom Bromom Železnim. Storilec ni nikoli najden a osumljeni so bili Granitni škratje. | |
14 | Kraljica Ivana Orelija podleže bolezni. Kronanje njene svetovalke in naslednice, ki se preimenuje v kraljico Ivano Orelijo drugo. | |
25 | Ivano Orelijo drugo najdejo zastrupljeno. Oblast prevzame njena hčerka Ivana III. | |
29 | Po dveh neuspešnih atentatih Ivana III zapre meje in izolira Belo mesto. Jaril Pokončni zapusti Belo mesto in ob vasi, kjer je bila rojena Ivana Orelija, ustanovi Jarilov viteški red, ki sledi njenim načelom. | |
71 | Rojstvo Klina, sina Olafa II Železnega, trenutnega khana Železnih škratov. | |
78 | Rojstvo Gnajsa, sina Obarja III Granitnega, trenutnega khana Granitnih škratov. | |
147 | Rojstvo Horaka, sina Klina Železnega. | |
162 | Rojstvo Grunta, sina Gnajsa Trdnega. Rojstvo Pavla prvega Mornijskga. | |
180 | Rojstvo Horika Mornijskega, Sina Pavla prvega Mornijskega. | |
234 | Gnajs Trdni postane khan Granitnih škratov. | |
237 | Rojstvo Morna, sina Grunta. Horik Mornijski postane grof Mornije. | |
242 | Rojstvo Horda, sina Horaka. | |
251 | Po smrti Kajetana drugega Laskavega si učenjakinja Rozaja Modra zagotovi oblast nad Belim mestom in je okronana kot 21. vladar Belesijskega kraljestva. | |
268 | Katarina Jezerna med svojim prvim porodom nepojasnjeno umre. Vdovec Gregor Jelen se poroči z Mojco Koseško, plemkinjo iz Belega Mesta. Albin Mornijski s svojo tretjo ženo dobi prvi naraščaj. Rojena sta dvojčka Slaven in Doran. | |
269 | Rojstvo Gregorja II Jelena. Grofiji Jezerno in Jelenje si napovesta vojno. | |
270 | Rojstvo Črnela Barjanskega, Sina Ulrika Barjanskega | |
271 | Rojstvo Alele Viktorije – Belopolte. | |
277 | Rojstvo Valuka Trovidškega, sina Dragovana Trovidškega | |
282 | Rozaja Modra pri 74 letih umre v spanju. Okronana je njen sin Robert prvi. | |
289 | Yibor Železnopesti je kot odposlanec Železnega khaganata poslan na diplomatsko pot v Belesijo. Mladi Črnel Barjanski išče zdravilo za svojo bolezen. | |
290 | Grof Gregorij Gallus se poroči z mlado grofico Karolino Zelenborovsko in združi obe grofiji v eno. | |
291 | Zaradi zviševanja davkov in gradnje razkošnih palač za plemstvo, se ljudstvo upre in kraljico Rozajo drugo izžene. Albin Mornijski umre pri starosti 80 let. Spor dvojčkov Dorana in Slavena. Doran prevzame oblast, Slaven je izgnan. | |
292 | Okronana je Alela Viktorija – Belopolta, sorodnica Rozaje Modre in priljubljena dvorna dama. Belo mesto dokončno odpre vse svoje meje. | |
293 | Plemič Jaroslav se pod krinko pridruži Vzhodnemu ščitu. | |
294 | Neznana skupina barbarov napade mejno postojanko Belega mesta na meji z Trovidom v bližini požgane vasi Bukovje in pomori tamkajšnjo stražo. | |
295 | Krčma pri Zelenem gaju, zamenja lastništvo po tem, ko je krčmar umorjen. Govori se, da je z lažnimi govoricami popotnike vabil v gaj in jih ropal. V grofiji Pelinovo so ponovno obudili tradicionalno veliko rajsko praznovanje, ki ga bodo odslej praznovali na 3 leta. | |
296 | Slaven izzove Dorana na vojaški spopad, za prevzem oblasti. Doran porazi Slavena. Težave v Volčji kotanji, čarovniki reda Velesovega zbolijo za neznano boleznijo. | |
297 | Velesov red kljub trudu Volčje neveste uspe opraviti ritual očiščenja in povrne Volčjo kotanje v prvotno stanje Na meji med Jezernim in Jelenjem plemiški spor preraste v vojno stanje. |