Prehrana: Razlika med redakcijama
(→Pijača) |
|||
| (4 vmesne redakcije istega uporabnika niso prikazane) | |||
| Vrstica 11: | Vrstica 11: | ||
Sestavni del vsakodnevne prehrane povprečnega belesijskega prebivalca predstavljajo v okolici pridelana sadje in zelenjava, mlečni izdelki, meso in ribe. Načini shranjevanja hrane vključujejo predvsem sušenje, nasoljevanje, prekajevanje in kisanje. Meso je pogosto predelano tudi v klobase ali salame ter paštete za bogatejši sloj. Nižji sloji uživajo predvsem žitne kaše, črn, ržen ali ajdov kruh, trde sire, vrtnine, ribe in meso pa le ob večjih praznikih. Višji sloji imajo bolj bogat jedilnik, ki vključuje več mesa, rib in začimb, mehke sire, kruh, ocvirke in podobno. | Sestavni del vsakodnevne prehrane povprečnega belesijskega prebivalca predstavljajo v okolici pridelana sadje in zelenjava, mlečni izdelki, meso in ribe. Načini shranjevanja hrane vključujejo predvsem sušenje, nasoljevanje, prekajevanje in kisanje. Meso je pogosto predelano tudi v klobase ali salame ter paštete za bogatejši sloj. Nižji sloji uživajo predvsem žitne kaše, črn, ržen ali ajdov kruh, trde sire, vrtnine, ribe in meso pa le ob večjih praznikih. Višji sloji imajo bolj bogat jedilnik, ki vključuje več mesa, rib in začimb, mehke sire, kruh, ocvirke in podobno. | ||
| − | [[Slika:Hrana1.jpg| | + | [[Slika:Hrana1.jpg|150px]] [[Slika:Hrana6.jpg|173px]] |
Pogoste so različne enolončnice, ribje čorbe, kisla repa in zelje, žganci, ajdove kaše... Marsikdo za popestritev prehrane nabira gobe, jagodičevje in zelišča ali se ukvarja z ribolovom v bližnji reki ali jezeru. Med mlečnimi izdelki prevladujejo predvsem trdi siri in maslo, za posladek pa poleg suhega sadja ob posebnih dneh pripravijo tudi kakšno sadno pito ali piškote. | Pogoste so različne enolončnice, ribje čorbe, kisla repa in zelje, žganci, ajdove kaše... Marsikdo za popestritev prehrane nabira gobe, jagodičevje in zelišča ali se ukvarja z ribolovom v bližnji reki ali jezeru. Med mlečnimi izdelki prevladujejo predvsem trdi siri in maslo, za posladek pa poleg suhega sadja ob posebnih dneh pripravijo tudi kakšno sadno pito ali piškote. | ||
| Vrstica 21: | Vrstica 21: | ||
= Pijača = | = Pijača = | ||
| − | V Belesiji je pogosta pridelava vina in | + | V Belesiji je pogosta pridelava vina, mošta in medenega vina, predvsem [[škratje]] in [[polovnjaki]] pa varijo izjemno pivo. Manj pogoste, a zelo iskane, so močnejše alkoholne pijače, kot so medica in druga žganja. Med pirati iz Vetrnega pristana je zelo razširjen tudi rum, vendar vinske kleti Vetrnega pristana nikoli niso prazne. |
| − | [[Slika:Pijaca.jpg| | + | [[Slika:Pijaca.jpg|170px]] |
| − | Brezalkoholne pijače se po napornem dnevu ne priležejo tako dobro, vendar prebivalci vseeno posežejo po zeliščnih in jagodičevnih čajih, višji sloji pa po pravih, eksotičnih listih čajevca. | + | Brezalkoholne pijače se po napornem dnevu ne priležejo tako dobro, vendar prebivalci Belesije vseeno posežejo po zeliščnih in jagodičevnih čajih ali sadnih sokovih, višji sloji pa po pravih, eksotičnih listih čajevca. |
= Kulinarično zanimivi kraji = | = Kulinarično zanimivi kraji = | ||
| − | Vsaka pokrajina v Belesiji je znana po vsaj enem prehrambnem izdelku. V [[Slankraj|Slankraju]] npr. slovijo po izjemnem kozjem siru, pridelavi medu in solinah, od koder prihaja sol za večino Belesije. [[Primorje]] je znano po odličnem vinu, največjih bučah v vsej Belesiji, od tam pa prihaja tudi velik del rib za okoliške kraje. Notranjost Belesije z [[Belo mesto|Belim mestom]] na čelu je znana po rodovitnih poljih pšenice in drugih žitaric in večina se strinja, da pečejo najboljši kruh prav v Belem mestu. V [[Vetrni pristan|Vetrnem pristanu]] velikaši v zadnjem času na veliko kupujejo novo dragocenost, ki jo z ladjami uvažajo iz tujih dežel - kakavova zrna, ali kot postajajo znana, rjavo zlato. [[Škratje]] in [[polovnjaki]] varijo najboljša piva v vsaj Belesiji, ki jih obožuje celo [[kraljica]]. [[Vilinji gozdovi]] trgujejo z odličnim vilinjim popotnim kruhom, ki lahko v majhni količini utrjenemu popotniku zadošča tudi za več dni. Tudi [[barbari]] prodajajo popotniške zaloge v obliki odličnih prekajenih rib, po čem so znani [[orki]], pa raje ne sprašujte. | + | Vsaka pokrajina v Belesiji je znana po vsaj enem prehrambnem izdelku. V [[Slankraj|Slankraju]] npr. slovijo po izjemnem kozjem siru, pridelavi medu in solinah, od koder prihaja sol za večino Belesije. [[Primorje]] je znano po odličnem vinu, največjih bučah v vsej Belesiji, od tam pa prihaja tudi velik del rib za okoliške kraje. Poleg Primorja sta po dobrem vinu znana tudi [[Trovid]] in [[Korvin]]. Notranjost Belesije z [[Belo mesto|Belim mestom]] na čelu je znana po rodovitnih poljih pšenice in drugih žitaric in večina se strinja, da pečejo najboljši kruh prav v Belem mestu. V [[Vetrni pristan|Vetrnem pristanu]] velikaši v zadnjem času na veliko kupujejo novo dragocenost, ki jo z ladjami uvažajo iz tujih dežel - kakavova zrna, ali kot postajajo znana, rjavo zlato. [[Škratje]] in [[polovnjaki]] varijo najboljša piva v vsaj Belesiji, ki jih obožuje celo [[kraljica]]. [[Vilinji gozdovi]] trgujejo z odličnim vilinjim popotnim kruhom, ki lahko v majhni količini utrjenemu popotniku zadošča tudi za več dni. Tudi [[barbari]] prodajajo popotniške zaloge v obliki odličnih prekajenih rib, po čem so znani [[orki]], pa raje ne sprašujte. |
Trenutna redakcija s časom 17:11, 13. februar 2019
 |
Večina prebivalstva v Belesiji uživa lokalno pridelano hrano: vrtnine, sadje, meso, mlečne izdelke in ribe.
Hrana
Sestavni del vsakodnevne prehrane povprečnega belesijskega prebivalca predstavljajo v okolici pridelana sadje in zelenjava, mlečni izdelki, meso in ribe. Načini shranjevanja hrane vključujejo predvsem sušenje, nasoljevanje, prekajevanje in kisanje. Meso je pogosto predelano tudi v klobase ali salame ter paštete za bogatejši sloj. Nižji sloji uživajo predvsem žitne kaše, črn, ržen ali ajdov kruh, trde sire, vrtnine, ribe in meso pa le ob večjih praznikih. Višji sloji imajo bolj bogat jedilnik, ki vključuje več mesa, rib in začimb, mehke sire, kruh, ocvirke in podobno.
Pogoste so različne enolončnice, ribje čorbe, kisla repa in zelje, žganci, ajdove kaše... Marsikdo za popestritev prehrane nabira gobe, jagodičevje in zelišča ali se ukvarja z ribolovom v bližnji reki ali jezeru. Med mlečnimi izdelki prevladujejo predvsem trdi siri in maslo, za posladek pa poleg suhega sadja ob posebnih dneh pripravijo tudi kakšno sadno pito ali piškote.
Začimbe
Malce bogatejši prebivalci Belesije si lahko privoščijo tudi dodatke k svojim jedem - začimbe, drugi pa se morajo zadovoljiti predvsem s soljo. Pogoste so začimbe kot so muškatni orešček, poper, cimet, klinčki in ob morju pa tudi rožmarin in sivka. Trgovci iz Veternega pristana iz daljnega Zahoda občasno celo pripeljejo žafran in kardamom, ki si ju lahko privoščijo le najbogatejši. Uporaba začimb je pogosta v čimvečjih količinah, predvsem, da se zakrije okus in barvo slabega mesa. Za slajenje se večinoma uporablja med.
Pijača
V Belesiji je pogosta pridelava vina, mošta in medenega vina, predvsem škratje in polovnjaki pa varijo izjemno pivo. Manj pogoste, a zelo iskane, so močnejše alkoholne pijače, kot so medica in druga žganja. Med pirati iz Vetrnega pristana je zelo razširjen tudi rum, vendar vinske kleti Vetrnega pristana nikoli niso prazne.
Brezalkoholne pijače se po napornem dnevu ne priležejo tako dobro, vendar prebivalci Belesije vseeno posežejo po zeliščnih in jagodičevnih čajih ali sadnih sokovih, višji sloji pa po pravih, eksotičnih listih čajevca.
Kulinarično zanimivi kraji
Vsaka pokrajina v Belesiji je znana po vsaj enem prehrambnem izdelku. V Slankraju npr. slovijo po izjemnem kozjem siru, pridelavi medu in solinah, od koder prihaja sol za večino Belesije. Primorje je znano po odličnem vinu, največjih bučah v vsej Belesiji, od tam pa prihaja tudi velik del rib za okoliške kraje. Poleg Primorja sta po dobrem vinu znana tudi Trovid in Korvin. Notranjost Belesije z Belim mestom na čelu je znana po rodovitnih poljih pšenice in drugih žitaric in večina se strinja, da pečejo najboljši kruh prav v Belem mestu. V Vetrnem pristanu velikaši v zadnjem času na veliko kupujejo novo dragocenost, ki jo z ladjami uvažajo iz tujih dežel - kakavova zrna, ali kot postajajo znana, rjavo zlato. Škratje in polovnjaki varijo najboljša piva v vsaj Belesiji, ki jih obožuje celo kraljica. Vilinji gozdovi trgujejo z odličnim vilinjim popotnim kruhom, ki lahko v majhni količini utrjenemu popotniku zadošča tudi za več dni. Tudi barbari prodajajo popotniške zaloge v obliki odličnih prekajenih rib, po čem so znani orki, pa raje ne sprašujte.
