Nordi

Nordi

OSNOVNE INFORMACIJE
Drugo poimemovanje	Med seboj - Odinovi sinovi Žaljivke - Barbari
Glavni bogovi	Odin, Thor, Freya, Heimdal,..
Prebivališče	Heimland
Politični odnosi	Zavezništvo: Ljudje Nevtralno: Škratje, Polovnjaki, Grdini, Vilini Sovražno: -
Klani	Ormringi

Heimland je kraj od koder prihajajo Nordi, ki se ne nahaja znotraj Belesije. Zgodbe pripovedujejo o več kraljestvih, ki jih vodijo kralji, a so razdeljena na več manjših enot, ki jim poveljujejo Jarli/Earli, podobno kot grofi in baroni v Belesiji.

Zgodovina stikov z Belesijo

Znane so govorice o kraljestvu kralja Bea, ki mu domačini pravijo Heimland. Znane so govorice jarla Einarja Bjornssona, ki je preživel odpravo v neznano tujo deželo imenovano Belesija in se vrnil z dobrim plenom. Odprava, ki je bila dovolj uspešna, da jo je ponovil z večjo floto, kjer pa se je za njim izgubila vsaka sled. Potem je tu zgodba o Sigurdu, nečaku jarla Darsteina in Bjornstada, zapriseženega Beu, ki je med vsakoletnim plenjenjem naletel na nevihto. V nevihti se je po naklučju srečal z ladjevjem Wulfrica, desne roke Earla Rothgarja iz Jarlheima, zapriseženega jarlu Einarju, ki je bil z jarlom Einarjem na poti v daljno tujo deželo. Jarl Einar Bjornsson je glavar klana Ormringov iz kraljestva Geirrheim. Sedež klana je mesto, ki so ga osvojili nekaj let prej imenovan Skjaldborg. Klan je sestavljen iz šestih večjih družin.

Takoj po srečanju Sigurda in Wulfrica je izbruhnil spopad, kakršen že je bil med nevihto sploh lahko. V močnem vetru in dežju so puščice spretnih lokostrelcev letele med krovi, a so največkrat zgrešile tarčo. Petim ladjam, eni Sigurdovi in dvema Wulfricovoma ter eni Sigurdovi in eni Wulfricovi, se je uspelo dovolj približati med seboj, da so se vojščaki na krovu srdito spopadali, medtem ko je celotno ladjevje odneslo v meglico sredi morja, kjer so se popolnoma izgubili.

Wulfricova pot iz meglice

Ko so uspeli pripluti iz meglice, je Wulfric opazil, da je izmed štirih ladij, ki so se spopadle eno izgubil, dve pa sta imeli le še tretjino posadke. Skupno pa je izgubil tudi tri druge ladjie, polni svojih najboljših mož, med drugim tudi svojega sina. Znašel se je v neznanih plitvinah in plul ob obali, dokler ni odkril veličastnega, močno zavarovanega pristana. Tam je med različnimi narodi in čudnimi rasami, ki jih ni sploh ni prepoznal, odkril nekaj ljudi, ki so razumeli njegovo govorico. Ko je Wulfric izvedel vse, kar je lahko, je ugotovil, da je jarl Einar in njegova flota izginila, pot nazaj zanj ni možna, izgubil je sina, imel pa je premalo mož, da bi plenil po novih deželah. Sklenil je prodati ladjevje, postal najemnik in s preživelimi možmi odpotoval na vzhod, kjer naj bi bila stalna potreba po dobrih bojevnikih.

Ni pa vedel, da so preostale tri ladje prav tako preživele nevihto in se znašle daleč na vzhodu, ob obali Slankraja. Pod vodstvom njegovega sina, ki je prevzel oblast so se naselili na otoku ob obali in občasno še vedno plenijo po posestvih nenavadnih malih ljudi in po njihovih obalnih mestih.

Njegovi najemniki so se za nekaj časa ustalili na mejah Mornije, kjer je spoznal izgnanega grofa Slavena, ki je dobro plačal, da so Wulfricovi možje postali del njegove udarne sile. Wulfric je bil med bitko za Mornijo v spopadu s poveljnikom Granitne škratje vojske Dorgom Pokončnim poražen in je umrl pod škratjim bojnim kladivom. Preživela peščica njegovih mož se je po koncu izgubljene bitke umaknila neznano kam, saj so s porazom in prijetjem Slavena izgubili večino mož, svojega vodjo in drugo polovico svojega obljubljenega plačila.

Sigurdova usoda

Ko je priplul iz megle, se je znašel daleč stran od Wulfrica na vzhodni obali Primorja ob Deželi vilinov. Izmed petih svojih ladij je med spopadom izgubil eno, na eni pa je preživela komaj polovica mož. Ko je plul proti severu je opazoval gozd ob obali in opazil, da v njem ne prebiva nobeno živo bitje. Naslednji dan je dosegel izliv neznane reke in prišel v poseljeno deželo. Ker ni vedel kje je in ni želel konflikta, je postopoma navezoval stike. Z možmi je v zameno za hrano pomagal obdelovati zemljo, preganjal občasne pirate in druge napadalce obalnih mest in se učil tujega jezika, ki ga je govorilo lokalno prebivalstvo. Ker so imeli dobre ladje, so jih porabili za prevažanje tovora med mesti in nekega dne pripluli v Vetrni pristan. Tam je Sigurd ugotovil, da je tudi Wulfric preživel neurje in meglice, postal najemnik in se odpravil na vzhod. Izvedel pa je tudi, da je v megli izgubil skoraj polovico mož. V srdu in želji, da ga enkrat za vselej pokonča, saj ga je krivil za svoje izgnanstvo, ker je tudi sam izvedel, da ni več poti domov, se je Sigurd s preostalimi možmi odpravil na pot za Wulfricom. Nekaj mož se s tem ni strinjalo in so se odcepili od njega, med drugim nord po imenu Sarma, ki je bil zgled veliko možen iz Sigurdove vojske. Po dolgi poti, med katero so tudi oni občasno opravili kakšno delo kot najemniki, je končal na daljnem vzhodu, v grofiji Pelinovo, kjer se je z par možmi, ki jim je zaupal, udeležil festivala, ki mu je lokalno prebivalstvo reklo Rajsko praznovanje, z namenom da izve kaj več o usodi Wulfrica.

Klan Ormringov

Klan Nordov, ki je sestavljen iz šest večjih družin. Zadnji glavar klana je bil Einar Bjornsson, trenutno pa je klan razdrobljen. Zaradi neuspešne odprave v Belesijo so Ormringi izgubili veliko število ljudi in podporo v domačem kraju Skjadborg, v kraljestvu Geirrheim. Tisti, ki niso odšli na ekspedicijo so bili izgnani ter našli nov dom na Farnoških otokih, ki ležijo vzhodno od Heimlanda.

Peščica razkropljenih bojevnikov, ki so po propadu ekspedicije ostali v Belesiji, si je ustvarila novo življenje in se vključila v družbo. Pet let po neuspešni odpravi sta se v Belesijo vrnila Einarjev sin Thorvald in posvojena hčerka Hel, da poiščeta in združita Ormringe, ki so takrat obtičali v Belesiji.

Ekspedicije v Belesijo

Prvo ekspedicijo v Belesijo je naključno izvedel Einar Bjornsson, ki je na obale Primorja prispel kot raziskovalec. Hitro je odkril potencial Veternega pristana in možnosti vzpostavitve trgovine. Ker s seboj ni imel dovolj mož, ni mogel narediti večjega vtisa na deželo. Kljub temu je bilo par obmorskih krajev, ki jih je uspel izropati, dovolj dober razlog, da se je želel ponovno vrniti z večjo silo.

Drugo ekspedicijo je prav tako vodil Einar. Tokrat je uspel prepričati tudi sosednje Jarle, da so se mu pridružili in uspel je sestaviti kar veliko ladjevje. Vendar bogovi niso bili na njegovi strani, saj je velik del njegovega ladjevja naletel na vihar, ki je uničil glavnino flote, med drugim tudi ladjo na kateri je bil Einar sam. Ormrigni so takrat izgubili glavo družine, ugled v Heimlandu in svoj položaj v domačem kraju. Einarja in Ormringe so krivili za neuspeh ekspedicije. Brodolomci in tisti, ki so ostali v Belesiji so tam obtičali, nekateri pa še danes čakajo, da ponovno pridejo Ormringi ter izpolnijo Einarjev plan.

Tretja ekspedicija: gre zgolj za iskanje preostalih Ormringov v Belesiji in južnih deželah. Podmladek Ormringov si je zadal nalogo, da poišče vse Ormringe, ki so obtičali v Belesiji in južnih deželah ter klanu povrne nekdanjo slavo, ki si jo zasluži. Ekspedicijo in iskanje vodita Thorvald in Hel, naslednika Einarjeve linije.