Škratje

Škratje

OSNOVNE INFORMACIJE
Drugo poimemovanje	Med seboj - Khuzd\Khazad Žaljivke - Škrmuc, Škrateljc, Podzemnik
Glavni bogovi	Verždin, Svarog, Perun
Prebivališče	Škratje gorovje
Ljudstva	Železni škratje, Granitni škratje
FIZIČNE INFORMACIJE
Starost	Polnoletnost: 26 Odraslost: 40 Srednja leta: 110 Starost: 180 Častitljiva leta: 230+
Značilnosti	brada, čokata majhna postava

Opis

Zelo trdoživa rasa, ki prebiva v Škratjem gorovju na severu Belesije. So močni in neustrašni, zvesti in trmasti, hkrati pa pogosto zelo neolikani. Najpogosteje so izučeni za rudarje, kamnoseke in kovače, ko pa poprimejo za kladivo, meč ali sekiro, jim ni dobro stati nasproti.

Škratje so najbolj prepoznavni po svojih bradah, ki jih skoraj brez izjeme zelo dobro negujejo in so jim v ponos, tako moškim kot ženskam. Slednje sicer običajno nimajo prave dolge brade, temveč le manjše, kar je za ostale rase in ljudstva odličen prepoznavni znak.

Njihova prava družinska imena so neznanka vsem, razen pripadnikom njihovega klana, saj je to ena izmed skrbno čuvanih škratjih skrivnosti. Poleg svojega prvega imena, si tako škratje prislužijo nazive ali vzdevke, ki so posledica velikih dejanj in jim služijo kot prepoznavni priimki. Tako ima granitni khan vedno naziv Granitni, železni khan pa Železni, po khaganatu, ki ga vodi. Kadar škrat še nima prepoznavnega naziva, ali pa bi ga rad prikril, se enostavno poimenuje Škratji. Primer je Barag Krzneni, rejec snežnih jelenov in trgovec z njihovim krznom. Kadar bi rad zamolčal svoj izvor se poimenuje le Barag Škratji.

Do tujcev, ki niso njihove vrste so nezaupljivi. Kadar se gre za trgovino, ki ni življenjskega pomena, raje ne trgujejo, kakor da bi to počeli z neznanci, ki jim ne zaupajo, temveč bodo trgovali le s poznanimi obrazi in imeni. Nekoliko bolj odprti so do obmorskih polovnjakov in ljudi, ki živijo neposredno ob njihovi meji, saj z njimi shajajo že dovolj dolgo, da niso več neznanci.

Kadar z ljudmi ali drugimi bitji sklenejo prijateljstvo, zavezništvo ali trgovsko pogodbo, se ta razpotegne še v naslednje generacije.

Starost in razvoj

Škratje redno dočakajo preko 200 let, odraslost pa dosežejo šele okoli 40. leta, ko tudi spolno dozorijo. Zanj je še značilno, da si družino pričnejo ustvarjati šele, ko presežejo 70-90 let, kajti pred tem svoj čas posvetijo delu in urjenju svojih sposobnosti.

Tradicija vladavine khaganata veleva, da khan ob dopolnitvi 234. leta svoje mesto na prestolu zapusti sinu ali izbranemu nasledniku, če ima sinov več, sam pa zasede mesto ob prestolu kot njegov modri svetovalec.

Najvišjo dokazano starost 274 let je v 2. dobi doživel škrat Klad Beloglavi, živeč v Škratjem khaganatu. V zadnjih letih njegovega življenja so ga preimenovali v Klad Večni. V novejši dobi je v času ustanovitve Granitne Trdnjave v starosti 267 let umrl škrat Odor, poimenovan Starodavni.

Ljudstva škratov

Vsi škratje so potomci prvih petih škratjih očetov - Knosa, Braza, Gisberta, Tundila in Nodina. Njihove lastnosti so se sicer tekom časa pomešale, vendar vsak škrat v sebi nosi talent vsaj enega izmed svojih očetov. Po smrti očetov so se njihovi khaganati oddaljili, širili, združevali in delili. Pripadniki enega izmed khaganatov so v prvi dobi poselili Veliko sivo gorovje in sčasoma ustanovili svoj khaganat. Do tretje dobe so se škratje namnožili in uspevali, pod vladavino Odina Ščita pa so škratja ljudstva poselila še Mračno gorovje proti vzhodu ter zgradila novo graščino. Odinova dvojčka sta zavzela vsak svojo graščino in prevzela nadzor nad svojo polovico ljudstva.

Železni škratje

Potomci škratov starega Škratjega khaganata, ki so ostali v novoimenovanem Železnem khaganatu.

Granitni škratje

Potomci škratjih mojstrov kamnosekov, ki so gradili granitno trdnjavo in škratje, ki so se prostovoljno odločili, da se preselijo in začnejo novo življenje v Granitnem khaganatu.

Verovanje Škratov

Škratje verujejo v Verždina, prvega kovača in stvaritelja sveta. Posebno pozornost namenjajo tudi Perunu vrhovnemu bogu, saj so v gorah precej odvisni od njegove mirne volje, Svarogu, bogu ognja in Sonca, ki jih je ustvaril in njegovima sinovoma Svarožiču, ki skrbi za zvezde, nebeške peči ter Kresniku, ki jim je podaril ogenj.

Škratja legenda pravi da je na začetku obstajal Verždin. Bil je eden in edini, sam in osamljen.

Po premisleku je ustvaril bogove, svojo družino. Bogovi pa so bili kot otroci, nemirni, vedoželjni in so se v praznini dolgočasili, zato je v njej prižgal sto tisoče peči, ki jih imenujemo zvezde in iz materiala, ki so ga ustvarile, naredil svet, igrišče za svoje otroke in sonce, ognjišče, ki ga bo osvetljevalo in grelo.

Otrokom je na nebo pripel krogle različnih materialov; gline, kamenja, granita, marmorja, zemlje, vode, ognja, kovine in jih obesil na nebo od koder so bogovi jemali material in se igrali. Zgradili so gore, doline, reke, hribovja, jezera in morja. Dolgo časa so bili srečni in Verždin jih je zadovoljno opazoval. Bogovi pa niso ustvarili le podobe na zemlji, temveč tudi drevesa, travo in rastline. Ko so se začeli dolgočasiti so ustvarili bitja, ki bodo gradila namesto njih in oni jih bodo opazovali.

Prvi je Svarog za zabavo Peruna in v čast Verždinu ustvaril pet majhnih, trdnih čokatih in bradatih podob, podobnih sebi. Vdahnil jim je žilavost in dolgoživost ter željo po ustvarjanju.

Ko je vanje vdihnil življenje, jih je pokazal očetu ter ostalim bratom in sestram. Verždin se je navdušil, bili so majceni, a navdihujoči, saj so bili tako kot on in njegovi sinovi željni ustvarjanja. Od trenutka, ko je bilo v njih vdihnjeno življenje so si z zanimanjem ogledovali material zemlje, ga kopali in preizkušali. Črnolaso bitje je nakopani material gnetlo in tolklo, rjavolaso bitje je kamenje udarjalo skupaj in ga oblikovalo, sivolaso bitje, je različne materiale mešalo skupaj in opazovalo njihovo mešanje, svetlolaso bitje je iskalo le svetleče dragulje in jih opazovalo, edino rdečelase bitje pa je nakopani material metalo v reko in ciljalo veje na drevju. Ker so se mu prikupili je petim škratjim očetom podelil mogočne talente:

• Knos, črnolas in temnook, prvi izmed škratov je dobil neustavljivo željo in sposobnost kovanja kovin zemlje.
• Braz, sivolas in sivook, drugi škrat je prejel moč in natančnost obdelovanja kamnin zemlje.
• Tundil, rjavolas in rjavook, je prejel znanje in veščino taljenja vseh kovin zemlje.
• Gisbert, svetlolas in modrook, je prejel potrpežljivost in natančnost za brušenje vseh dragocenih kamnov in kristalov zemlje.
• Nodin, rdečelas in zelenook, zadnji škrat, ki je begal naokoli ni prejel talenta ustvarjanja, temveč je prejel moč in veščino rok, s katero bo branil ostale brate.

Verždin je Svarogu naročil, naj jim ustvari žene in potomce in vsi bodo prejeli talente svojih očetov.

Preostali bogovi so ustvarili svoje rase in druga bitja, ki so jim vdahnili življenje in jih spustili na zemljo.

Tako je Knos, ki je bil prvi izmed škratjih očetov, skupaj s svojimi štirimi brati vodil škratji narod, v katerem so bili vsi njihovi potomci varni in svobodni, da ustvarjajo karkoli želijo.

Ko je Verždin videl kako dobro njegovi otroci vodijo zemljo, se je odločil, da odide v onstranstvo, in jih prepusti njihovi igri. Po njegovem odhodu je bilo dolgo časa vse mirno in bogovi so opazovali kako njihove stvaritve obdelujejo svet, ki so jim ga dali. V dolgih stoletjih so se škratji očetje in njihovi potomci namnožili ter pomešali med seboj. Knosov videz in pogled nista bila več značilna le za kovače, Brazovega izgleda in pogleda niso imeli le kamnoseki, rjavolasi ali rjavooki niso bili le talilci, svetlolasi in modrooki draguljarji ter vsi borbeni škratje niso bili podobni le Nodinu. Pet očetov se je tako odločilo, da odidejo vsak v svojo smer ter ustanovijo khaganate, ki jim bodo poveljevali kot khani in tako se je zgodilo.

Mir je trajal, dokler se ni pripetilo, da je Veles ugrabil Perunovo ženo in med bogovi je zadivjala strašna vojna, ki je počasi uničevala svet. Dolgo so se borili, njihovi otroci in druga bitja, ki so jih ustvarili, pa so jih opazovali in se tudi sami borili med seboj. Po letih vojne je pet prastarih škratjih očetov sklenilo, da odidejo prosit bogove za premirje in vzpostavitev reda. Toda v srditem boju jih bogovi niso opazili in so jih pokončali. Šele takrat so se zavedli, kaj so storili. Namesto, da bi opazovali in nadzorovali svet, so se borili med seboj, ga uničevali ter ubili bitja, ki se jih je dotaknil sam Verždin, saj so mu bila tako všeč.

Sklenili so, da je prišel čas, da kot njihov oče pred njimi zapustijo svet in ga prepustijo svojim otrokom. Še prej pa so se še zadnjič zbrali skupaj in ustvarili zmaje, da bodo v svoji mogočnosti pazili nad ostalimi bitji. Vendar se načrt bogov ni odvijal gladko. Zmaji so sicer svetovali voditeljem in delili modrost z vsemi, ki so za to prosili, vendar niso želeli voditi drugih ras. Življenja drugih jih preprosto niso zanimala, saj je bilo njihovo življenje tako dolgo,da so generacije drugih bitij umirale, preden sta se dva zmaja med seboj uspela pogovoriti o vremenu. Edino, kar je zmaje zares zanimalo, so bili izdelki, ki so jih skozi čas izpopolnjevale druge rase, predvsem izdelki iz žlahtnih kovin in dragih kamnov, ki so jih mojstrsko izdelovali predvsem škratje. Najprej so zmaji v zameno za svojo modrost prejemali škratovsko zlato, srebro, dragulje in ostale dragotine, kasneje pa so dragotine le še jemali in kradli. Tako so škratje zmaje zasovražili, se jih izogibali ter se umikali v odročne kraje in vse globlje pod zemljo.

Kmalu so se tudi med zmaji vnele krvave vojne za pridobljeno bogastvo in so pričeli izumirati, dokler niso izumrli in je svet ponovno pripadel nižjim rasam.