Zmaji
 |
Zmaji se med seboj močno razlikujejo tako po videzu, kot po karakterju. Belesijski zmaji so bili divja, ponosna in častitljiva bitja, ki niso imela prav nič skupnega z zmaji iz pripovedk starih žena. V času njihove slave si belesijskemu zmaju nihče ne bi upal predlagati, da bi ga zajezdil,se spremenil vanj, ga ponovno oživel, izdelal iz njegovih lusk magični oklep ali ga strpal v grajsko klet.
Zgodovina
Pred več kot tisoč leti so po celotni Belesiji živeli zmaji. To so bila velika bitja s krili, skozi gobec so bruhali ogenj in vsa ljudstva dežele so do njih čutila ne toliko strahu, kot spoštovanje. Bili so drzna, zvita in predvsem modra bitja. Še danes se govori, da je šlo za polbožanska bitja in te govorice so v veliki meri resnične. Na naš svet so jih namreč na samem začetku poslali bogovi kot najmočnejšo raso, da bi ji ostala ljudstva sledila.
Mogočna bitja, kakršni so bili zmaji, so se naselila po celotni Belesiji, deželah ob njej ter po celem znanem svetu. A za ostala ljudstva so se menili manj kot so bogovi pričakovali. Res je, da so dajali modre nasvete in navodila kraljem in kraljicam vseh ljudstev, a vladati in voditi niso hoteli. Škratom, ljudem, vilinom, grdinom, polovnjakom ... vsem, razen bogovom, je to ugajalo in niso se pritoževali, hkrati pa se zmajem nikdar niso želeli zameriti. Že zdrava pamet ti pravi, da se ni dobro zameriti bitju, ki z enim zamahom kril podre celo četo konjenikov.
Tako je mineval čas in ljudstva so živela v enem trenutku v miru, v drugem pa v hudih vojnah. Te so vodile v spore med zmaji in takrat si hotel biti čim dlje stran in se ne ozirati nazaj, kajti zemlja se je tresla in celotne pokrajine ter mesta so bila pogosto uničena. Po stoletjih in stoletjih bojev, tako med različnimi ljudstvi kot med zmaji, so slednji iz Belesije počasi začeli izginjati. Legenda še danes pravi, da je zadnji prebival v gorah severno od Belega mesta - od tod tudi ime, Zmajeve gore.
Naslednjih tisoč let in več v deželi Belesiji niso videli zmajev in postali so le bitja iz legend ter otroških pravljic. A te ne izumrejo, kajti vsake toliko časa jih obudijo najdena zmajeva jajca ter pripovedi, pripovedi iz daljnih dežel, ki govorijo o še živečih zmajih! V Belesiji pa je močna tudi vera v Stare bogove in z njo tudi vera v zmaje. Številni so templji v katerih še vedno prebivajo zmajevi svečeniki in svečenice. V mestih in vaseh še vedno živijo pregovori in stare tradicije, kot je tista z zmajevimi jezdeci. Vsake toliko let pridejo svečeniki z zmajevim jajcem in skrivna moč izbere fanta ali dekle, ki mu/ji je namenjena posebna čast. Šolati se gre namreč lahko v enega od zmajevih templjev! Vsa ljudstva, od ljudi do grdinov, še vedno čutijo spoštovanje do zmajev. Še posebej pa so žive govorice o Zmajevih deželah na Severu. Kako resnične so?
Zmajev red
Pripadniki Zmajevega reda verjamejo, da zmaji še živijo, ali v oddaljenih kotičkih sveta ali pa so za seboj pustili jajca, iz katerih se bo izvalil nov rod vladarjev sveta. Svečeniki jim bodo pomagali na oblast in jim služili kot njihovi svetovalci.
