Vetrni pristan
 | |
 | |
| Grb Veternega pristana | |
| Vladarji: | Mestni svet cehovskih mojstrov |
|---|---|
| Lokacija: | Primorje |
Vetrni pristan je pristaniška mestna država ter glavno trgovsko in upravno središče Primorja.
Vsebina
Opis
V zadnjem desetletju je Vetrni pristan postal drugo največje mesto v deželi in trgovina cveti kot še nikoli. Zaradi začasne izolacije Belega mesta se je trg v notranjosti osredotočil na ostala mesta škratov, polovnjakov in vilinov. Vetrni pristan je kot doslej ostal odprt za vse tuje trgovce, pomorščake in druge popotnike.
Poleg pomorščakov, ki prihajajo v mesto iz tujih dežel, se naokoli sprehajajo tudi pirati. Sprva jih je mestni svet pustil pri miru, a v zadnjih letih za red v mestu skrbi okrepljena mestna straža. Da bi se izognili širjenju mesta v notranjost, so pričeli graditi hiše kar na pomolih, ki segajo le lučaj stran od obale. Predvsem pristaniški del mesta sedaj spominja na mrežo pomolov, mostičkov, barak in splavov. Ko ulice zagrne mrak, se tam ni dobro zadrževati, saj se ravno v tem delu mestu odvija največ kriminalnih in piratskih poslov. Marsikateri pijanec se je pomotoma znašel na napečnem mestu in prisilno postal član piratske posadke ali pa se ni več zbudil. V zadnjem času sicer po pristanišču patruljirajo mestni stražniki, vendar ni skrivnost, da se za pravo vsoto denarja obrnejo vstran. Bogatejši trgovci zato pogosto najamejo lastno stražo, za kar sicer ponujajo izredno visoko plačilo, vendar pa vsako malomarnost tudi strogo kaznujejo.
Mestni svet
Mestni svet Vetrnega pristana sestavljajo najbogatejši trgovci in trgovke mesta, ki so hkrati tudi odgovorni za delovanje posameznih mestnih cehov. Tako je vsak izmed njih vodja enega izmed 13 mestnih cehov: ladjedelskega, ribiškega, kovaškega, pekarskega, krojaški, gradbenega, lekarniški, pivovarski, mesarski, poštni, tesarski, svečarski in zlatarski. Čeprav so odvisni drug od drugega, med njimi vladata tekmovalnost in spletkarstvo. Sumljivi trgovski posli sredi noči zato niso nič nenavadnega, govorice pa pravijo tudi štirinajsti mestni ceh - piratski. Pri nekaterih cehih se mojstri menjajo skoraj tako pogosto kot ladje v pristanišču, nekateri drugi pa so že pravi družinski imperiji.
Pomembne ustanove
Taverna pri ujetem zmaju
Prijatli prašajo me, kam? k Zmaju v Vetrni pristan!
Taverna pri ujetem zmaju je najbolj znana krčma v Vetrnem pristanu, ki slovi po dobrem škratjem pivu, toplih obrokih nedoločljivega izvora, dolgem odpiralnem času, privlačnih deklah, občasno gluhemu in slepemu krčmarju ter več kot enemu izhodu. Skratka, ima vse, kar bi si utrujen popotnik lahko želel.
V eni izmed manjših izb v drugem nadstropju naj bi obratovali predstavniki 14., piratskega ceha, v shrambi pa naj bi bil celo prehod v skladišča preprodajalcev. Mestne oblasti naj bi taverno sicer že večkrat obiskale, a vsakič neuspešno, saj niso našli nobenih dokazov o čem nenavadnem, če ne štejemo brozge v krčmarjevih loncih. Pravijo, da se prav tu sklene največ sivih poslov, ko so noči črne, pa tudi posli postanejo temnejši.
Luška kapetanija
Uradna ustanova, ki skrbi za nadzor nad odhodi in prihodi v pristanišče. V zadnjem času jim sicer nadzor vedno bolj polzi med prsti, zaradi naraščajoče aktivnosti 14. ceha (piratskega). Kljub temu, da je Mestni svet v pristanišču razpostavil dodatne straže, so se uradniki Luške kapetanije že skoraj vdali v usodo nenapovedanih polnočnih prihodov, nezabeleženih izmenjav blaga in občasnih krvavih obračunov.
Trgovski ceh
Trgovski ceh uradno ni del trinajsterice cehov v Vetrnem pristanu, ki sestavljajo Mestni svet, saj so ga leta nazaj izbočili. Trgovski ceh namreč združuje trgovce iz vse Belesije in je v dokaj kratkem času od začetka delovanja postal preveč vpliven, da bi ga ostali člani Mestnega sveta lahko krotili. Interesi članov trgovskega ceha so tako v Mestnem svetu zastopani predvsem preko podmazanih žepov članov Mestnega sveta.
Ribogojnice
Ker ribe predstavljajo dobršen del prehrane obalnih predelov Belesije, so v Vetrnem pristanu že v času Belega kraljestva postavili nizke, ograjene bazene - ribogojnice. Pripadajo ribiškemu cehu, ki nadzorje količino ribolova v okolici Vetrnega pristana in del ujetih rib uporablja za osvežitev populacije gojenih rib. Njihova edina konkurenca so manjše ribogojnice v Slankraju, ki pa so last različnih polovnjaških družin in zato ne predstavljajo prevelike grožnje.
Zgodovina
Vetrni pristan je bil nekaj sto let nazaj še skupina pristaniških naselij, ki so bila pod nadzorom Primorja. Nastala so ob razcvetu čezmorske trgovine, ki je v staro kraljestvo prinašala eksotično blago in lep zaslužek s prodajo ostalega blaga.
Z začetkom Velike vojne se je povezava z notranjostjo kraljestva prekinila in trgovina je zastala, kajti povpraševanja po dragih materialih skoraj ni bilo več. Prebivalci obmorskih naselij so tako morali začeti skrbeti sami zase in se preživljati z ribolovom. Medtem ko so ostali deli kraljestva trpeli med Veliko bitko, so do morskih obal prišle le občasne skupine barbarov ter novice o vseh medvojnih grozotah.
Preprosto življenje obmorskih prebivalcev je potekalo skoraj nespremenjeno vse do zadnje bitke, v kateri je Belo mesto slavilo zmago. Takrat je v deželi nastopila velika lakota, obmorske vasi pa so imele ogromne zaloge hrane, ki so jih nabrali skozi leta. Pričakovali so, da bo Velika vojna prišla tudi do njih, a se to ni nikoli zares zgodilo. Vaški velikaši so se zato zbrali in pričeli svoje zaloge, predvsem sestavljene iz sušenih rib, odvažati v notranjost dežele, vse do Belega mesta in še naprej. Potreba po hrani je bila tako velika, da te ni bilo nikoli preveč in obmorska naselja so kar naprej pošiljala vozove hrane. Kmalu se je začelo na obale seliti tudi prebivalstvo in iz naselij je nastalo mesto z imenom Vetrni pristan, ki so ga še vedno vodili vaški velikaši, le da so sedaj postali bogati trgovci in oblikovali mestni svet, ki združuje vse cehovske mojstre. V tem času so namreč ponovno uspeli oživiti čezmorsko trgovino, ki je počasi, a vztrajno cvetela.
Čezmorska trgovina je govorice o razcvetu Vetrnega pristana prinesla tudi do daljnih severnih dežel in bojevitih Nordov. Kmalu so pričeli vpadati v Belesijo in pleniti manjša naselja okoli Vetrnega pristana. Njihovi vpadi poleg piratskih dejavnosti mestnim velikašem predstavljajo največji trn v peti. V zadnjem času pa jim spanec krati tudi vzpon ambicioznega kapitana Sarke, ki spretno pluje po sivih vodah zakonov.
Zanimivosti
Vladar morja
V Velikem pristanu je razširjena vera v Vladarja morja, nižjega boga morja. Morski vladar nadzoruje vreme, morske tokove in višino ter količino valov in njegova slaba volja je potopila že marsikatero ladjo. Tako kapitani, kot mornarji, mu zato pred izplutjem namenijo manjšo daritev, da bi bilo morje med njihovo plovbo čimbolj mirno.
Znano pa je tudi, da ima Vladar morja neverjetno rad kopensko glasbo, ki je s svojimi vodami ne more pousvariti. Kadar zasliši glasbo, se zato zelo razveseli in prične plesati, z njim pa zaplešejo tudi valovi, oblaki in vetrovi. Kadar se to zgodi, se tako v vodi kot v zraku ustvarijo pogubni vrtinci, zato je glasba na vseh ladjah iz Vetrnega pristana strogo prepovedana.
Srebra vredne mačke
Vetrni pristan slovi kot mesto z največjo populacijo mačk v vsej Belesiji. Zaslužka željni zato v Dolino orkov redno uvažajo še žive potepuške mačke, saj orki mačja jetra smatrajo kot dragoceno specialiteto.
