Ivana Orelija
 | |
 | |
| Grb Ivane Orelije | |
| Polno ime: | Ivana Orelija - Blagoslovljena |
|---|---|
| Živela: | 537 3.d. - 14 4.d., (60 let) |
| Vladavina: | 581 3.d. - 14 4.d. (17 let) |
Ivana Orelija - Blagoslovljena, je bila med Veliko vojno glavna poveljnica Bele armade. Lastnoročno je porazila vojsko orkovskega poglavarja Gaargweja in popeljala Belo kraljestvo do zmage. Okronana je bila za kraljico in iz ruševin starega Belega kraljestva ustvarila kraljevino Belesijo.
Življenje
Rojena je bila 537. leta tretje dobe, v majhni vasici Gabrje severovzhodno od Belega mesta. Bila je druga hči v družini štirih starejših bratov in sester. Sprva je delala doma, pri osmih letih pa so jo starši poslali za deklo k lokalnemu gruntarju. Ljudje so pravili, da je bila mirna, sramežljiva in ubogljiva. Pri njem je služila 4 leta, nato pa se je vse obrnilo. Po pričevanju naj bi jo namreč zgrabila božjast. Samo še tresla se je, kričala o pošastih in demonih v temi in napadala ter tepla kogarkoli, ki se ji je zahrbtno približal, potem pa kmalu po spremembi vedenja pobegnila neznano kam. Družina in vaščani so jo nekaj dni sicer iskali, vendar so iskanje na koncu opustili, saj so mislili, da je bila ugrabljena, izgubljena ali pa so jo raztrgale divje zveri.
Vaščani so jo že skorajda izbrisali iz spomina in je tudi niti niso prepoznali, ko se je leta 560, čez 12 let, kot mlada desetnica Bele vojske iz Belega kraljestva vrnila v rodno vas. Družini, ki jo je naposled le prepoznala, naj bi naročila, naj ji sledijo v Belo mesto, kjer jim lahko uredi nastanitev v bližini obzidja, vendar ni znano, ali so to dejansko storili.
Vzpon
V naslednjih letih je Ivana Orelija pridobila sloves kot sposobna bojevnica na frontah, odlična taktizerka z močno moralno držo in neizprosna pri uveljavljanju avtoritete Bele vojske. Spričo tega je hitro napredovala po lestvici preko stotnice do majorke, kjer se je je prijel naziv Ivana Drzna. Tekom Velike vojne se je izkazala z neustrašno drznostjo in taktično skoraj neverjetno sposobnostjo predvidevanja sovražnikovih premikov. Tako je pri rosnih 35 letih postala najmlajša poveljnica srednjega krila bojne armade. Med ljudmi se je celo pričelo šepetati, da je Ivana v mladosti prejela božji blagoslov in vizijo bitke, kar jo je gnalo tekom njenega odraslega življenja, da je postala vse to, kar je. Tako so se je prijeli tudi drugi nazivi, kot so Ivana Svetovidna in Ivana Blagoslovljena.
Kasneje, po smrti vrhovnega poveljnika, je prevzela oblast nad celotno armado, močno porazilaGaargwejevo vojsko in Belo kraljestvo vodila do zmage nad orki. Nekateri pravijo, da je prav ona Gaargweju zadala smrtni udarec, čeprav si za to zasluge lastijo tudi vilini.
Leta 580 je bila zaradi izjemnih zaslug okronana kot kraljica Ivana Orelija Blagoslovljena, za vrhovnega poveljnika pa je nastavila Jarila Pokoncnega, ki je bil med Veliko bitko namestnik poveljnika in je kasneje postal poveljnik južnega krila armade. Ker je bilo Belo kraljestvo po 9 letih vojne opustošeno, je iz njegovih ruševin ustanovila novo kraljevino Belesijo, ki jo je poimenovala po celotnih deželi Belesiji v znak zahvale vsem ljudstvom, ki so sodelovala v boju proti orkovskim vpadnikom. Njeno novo kraljestvo je imelo za glavni vodili obnovo kraljestva in dokončno zmago nad orkovskim Sovragom.
Anekdote
Poveljniki in častniki vojske po tradiciji prejmejo orožje in oklep vrhunske izdelave, ki ga včasih izdelajo celo škratji mojstri. Oklep in orožje sta izdelana po meri za vsakega novega lastnika in tudi pokopana skupaj z njim. Ivana Orelija je nekoliko obšla to tradicijo, kajti pred svojo smrtjo je svoj meč, imenovan Pravica, v znak zaupanja podelila Jarilu Pokončnemu. Meč naj bi bil še dandanes na ogled v glavni dvorani Jarilovega reda.
