Zelenbor

Iz LARP Slovenija
Skoči na: navigacija, iskanje
Zelenbor
Zelenbor1.jpg
Zelenbor.jpg
Grb Zelenbora
Zadnja grofica: Karolina Zelenborska
Sedež: Doberdob
Lokacija: Severozahodna Belesija
Meje: Sever – stara Gallesija, Grabno
Zahod – Slankraj, Dolina orkov
Jug – Jezerno, Jelenje
Vzhod – Belo mesto, Trovid

Grofija Zelenbor je ena izmed dveh grofij, ki sta se združili s staro Gallesijo v današnjo grofijo Gallesijo. Ležala je v severozahodni Belesiji in vladala ji je rodbina Zelenbor.

Grofje Zelenbora

Naziv Starost ob prevzemu Prevzem oblasti Vladal Predaja oblasti Razlog
Matevž Zelenbor 26 225 23 248 Naravna smrt.
Karel Zelenbor 25 248 14 262 Predaja oblasti zaradi bolezni.
Žiga Zelenbor 22 262 26 288 Umrl na lovu.
Karolina Zelenborska 17 288 2 290 Združitev grofije z Gallesijo.

Zgodovina

Grofija Zelenbor se je nahajala na jugu današnje Gallesije in je obstajala do leta 290 4.veka, ko se je takratna grofica Karolina Zelenborska kot poslednja potomka plemiške družine Zelenborskih poročila z grofom Gregorijem Gallusom.

Zgodovina Zelenbora pa se začne z razpadom velike grofije, ki je nekoč obsegala območje današnje Gallesije. Grofijo je vodila danes neznana plemiška družina, ki se ji je okoliško prebivalstvo uprlo in jo izgnalo na začetku 3. veka, v času ustanovitve Belega kraljestva. Kmalu so na območju bivše grofije zrasle 3 manjše grofije: Zelenbor, stara Gallesija in Grabno.

Grofija Zelenbor je bila znana po širnih, rodovitnih poljih, travniških ravnicah in zelenih gozdovih. Prebivalci so veljali za nežne in sproščene ljudi, ki so se tudi v hudih časih znali nasmehniti. Zelenborski, ki so si izborili pot do oblasti in grofije, so bili znani tudi po vzreji izjemnih rjavih ponijev in kmalu jih je redila cela grofija. To so še danes zares prvorstne živali, znajdejo so se na vsakem, še tako strmem terenu in zaradi mirne narave jih lahko jezdijo tudi starejši in otroci. Zelenborski poniji so posebno zaželjeni med škrati, saj so ene izmed redkih jezdnih živali, ki so lahko kos Škratjemu gorovju.

Grofija je dobro služila z vzrejo rjavih ponijev in tudi hrane so pridelovali več kot dovolj. V času Belega kraljestva se tako v Zelenboru ni zgodilo nič pretresljivega, vse dokler ni nastopila Velika vojna. Zelenbor je bil v vojni precej opustošen in brez pomoči sosednje stare Gallesije bi si težko opomogli. Poleg tega so po koncu vojne pridobili tudi nadvse neprijetne sosede, na njihovi zahodni meji je namreč ležala Plodna dolina, sedaj imenovana Dolina orkov, v kateri se je naselila velika količina grdinov. Zelenborski so sklenili vojaško zavezništvo tako z Jezernim kot s staro Gallesijo in s skupnimi močmi so uspeli ubraniti Zelenborske meje pred orkovskimi vpadi.

Grdinska situacija se je počasi umirila, orki so se za nekaj časa umaknili v Dolino, Zelenbor pa se je počasi postavil nazaj na noge. Požgana polja so preorali in kmalu je bila letina boljša kot kdajkoli. Zelenborske rjave ponije so začeli kupovati tudi v Vetrnem pristanu, ki se je razvil v močno mestno državo, in Zelenborski so uživali veliko podporo med prebivalci grofije.

Zaton Zelenbora

V tistem času pa so Gallusi začeli rediti pasmo sivih ponijev, ki so jih pripeljali iz primorskih obal. Njihovi sivi poniji se sicer niso mogli kosati z Zelenborskimi, a bilo jih je veliko in njihove konjušnice so bile izvrstno opremljene. Gallusi so bili namreč ena izmed najbolj premožnih rodbin v severozahodnem delu Belesije in svoje bogastvo so s pridom izkoriščali. Prodaja rjavih ponijev je upadla in za Zelenbor so nastopili težji časi.

V času grofa Žige Zelenbora so se na mejah Zelenbora ponovno pričeli zbirati orki, ki so vsake toliko izvedli manjše vpade. Okoliški prebivalci so bili prestrašeni in od grofa so želeli, naj jih zaščiti. Grof Zelenbor se je obrnil na grofa Gregorija Gallusa, ki je takrat ravno prevzel oblast, a je bil zavrnjen. Gallus je trdil, da naj bi bile vse njegove enote zasedene, saj spremljajo trgovske karavane, ki naj bi jih redno napadali razbojniki. Zelenborski je tako poslal večino svojih vojaških enot na mejo z Dolino orkov, večji del grofije pa je tako ostal nezaščiten.

V Zelenboru so se zaradi pomanjkanja straž in vojske začele zbirati neugledne skupine plačancev in razgrajačev. Iz Jezernega so Zelenborskemu poslali par vojaških enot, grof Gallus pa je trdil, da še vedno nima nobene proste enote. Po smrti Žige Zelenborskega, ga je nasledila njegova edina preživela potomka, grofica Karolina Zelenborska. Po zgledu očeta je skušala najti ravnovesje med zaščito notranjosti grofije in njenih mej, kajti orki so bili vedno bolj aktivni. Njeni svetovalci so vztrajali, da si mora najti moža, češ da grofija z žensko na čelu predstavlja lahko tarčo. Mlada grofica Karolina je o tem resno razmišljala vsakič, ko je srečala kakega mladega plemiča (dogodek Noč na prostem).

Po dveh letih vladanja je Karolina Zelenborska le morala popustiti in sprejela je ženitno ponudbo grofa Gregorija Gallusa, s čimer so bili zaradi bogastva Gallusov zelo zadovoljni tako njeni svetovalci, kot tudi prebivalci grofije. S poroko so ozemlja Zelenbora pripadla Gallesiji in grofija Zelenbor je postala stvar zgodovine. Karolina, sedaj poročena Gallus, je Gregoriju leta 292 povila sina Gorazda.

Znano družinsko drevo Zelenborskih

Matevž Zelenbor
199-248
Jelka Gorjan
193-244
Karel Zelenbor
223-266
Marjeta Hrestnikova
225-280
Žiga Zelenbor
240-288
Marina Bohinjska
245-278
Borut Zelenbor
243-
Tilen Zelenbor
273-273
Bojan Zelenbor
267-287
Karolina Zelenborska
271-
Gregorij Gallus
266-
Gorazd Gallus
292-