Vzhodni ščit

Iz LARP Slovenija
Skoči na: navigacija, iskanje
Vzhodni ščit
Vzhodni ščit grb.jpg
Grb Vzhodnega ščita
Poveljnik Svit
Sedež Volčji stolp
Znane osebe Svit
Jaroslav
Volkota
Goran
O frakciji
Vzhodni ščit je frakcija, ki sledi vojaški organizaciji na vzhodnih mejah Belesije, ob Divjini orkov. Njihova glavna naloga je obramba mej pred orkovskimi vpadi. Manj zahtevna frakcija za igranje, saj od igralcev pričakujemo zgolj primeren kostum (oblačila, morebitno orožje in kos oklepa ter kasneje obesek z volčjo glavo), osnovno znanje rokovanja z orožjem, poznavanje delovanja reda ter veselje do igre. Pripadniki Vzhodnega ščita le izjemoma potujejo izven vzhodnih obmejnih predelov Belesije. Če se odločiš za to frakcijo, ti z veseljem pomagamo in odgovorimo na karkšnakoli vprašanja.

Vzhodni ščit je vojaška organizacija, ki jo je s podporo Belega mesta ustanovil grof Mišjedolski. Njegova glavna naloga je zaščita vzhodnih meja Belesije pred vdori grdinov, katerih je v zadnjem času vedno več. Vzhodni ščit v prvi vrsti sestavljajo pogumni bojevniki, ki so nastanjeni na mejnih utrdbah in postojankah, pomemben del pa predstavljajo tudi različni obrtniki in kmetovalci.

Grb Vzhodnega ščita je črn ščit s sivo obrobo, ki je praviloma dan na zastavo grofije Mišjedol. Pomemben simbol je tudi volk ali volčja glava, ki ga v obliki obeska nosi vsak pravi pripadnik Vzhodnega ščita.

Zgodovina

Ideja Vzhodnega ščita je nastala, ko je v Belem mestu leta 292 četrte dobe, na oblast prišla Alela Viktorija. Ta je iskala podporo belesijskih grofov in do nje je prišel glas o grofu Mišjedolskem, ki je imel grofijo na najvzhodnejšem delu Belesije in je bil tako prvi na udaru tujih ljudstev z Vzhoda (predvsem grdinov). Kraljico Alelo je prosil, naj mu pomaga zavarovati meje svoje grofije, v zameno pa bo dobila njegovo večno podporo, vzhodne meje kraljevine Belesije pa bo varoval v njenem imenu. Kraljica je ponudbo sprejela in takoj so pričeli graditi postojanke. Zbiranje sredstev in ljudi je s kraljičino pomočjo potekalo hitro in učinkovito. Grof Mišjedolski je postavil prvo leseno utrdbo že nekaj let pred dogovorom s kraljico, znano pod imenom Volčji stolp. Zgrajena je bila okoli starih kamnitih ostankov stražnega stolpa iz časa Velike vojne, okoli katerega so postavili leseno palisado, stolp ter stavbe za posadko. Vendar ena sama utrdba enostavno ni mogla imeti nadzora nad celotno mejo. S tem v mislih je grof Mišjedolski s kraljičino pomočjo začel gradnjo druge utrdbe, Krokarjevega vrha, nekoliko severneje od prejšnje. Iz Belega mesta so poslali tudi ducat družin, ki so se tam naselile in zasadile polja žitaric, naselile živino ter začele z različnimi obrtmi, uporabnimi za delovanje Vzhodnega ščita.

Volčji stolp in Krokarjev hrib

Volčji stolp.jpg Krokarjev vrh.jpg


Zaradi vse večje nevarnosti vpadov so začeli z gradnjo dodatnih utrdb, ki bodo utrdile mejo v južni in severni smeri. V naslednjih nekaj letih si tako Mišjedolski kot kraljica želita dokončati še dve utrdbi, ki bi zapolnili nezavarovane prehode na mejah grofije in kraljestva. Dela sicer napredujejo, a zaradi pomanjkanja delovne sile in denarja žal zelo počasi. Prisotna je tudi nevarnost napadov orkov, ki pridejo kot strela z jasnega, zato morajo biti pripadniki Vzhodnega ščita ves čas v pripravljenosti, tudi med gradnjo.

Vpad orkovske horde

V letih svojega obstoja je Vzhodni ščit uspešno odbil številne manjše vpade orkov ali grdinov kot jim radi rečejo, vendar se je v letu 296 zgodila prava katastrofa. Na južne meje grofije Mišjedol je neke noči prišla velika skupina orkov, ki je napadla edino postojanko Vzhodnega ščita na tistem območju. Napad je moral biti načrtovan in hiter, kajti noben sel ni prišel poročat o vpadu. Nekaj dni kasneje je ista horda orkov vpadla v notranjost grofije in se že približala sedežu grofije, Mišjemu Dolu, kjer se je vnel hud boj. Grof Mišjedolski je v tistih dneh uspel zbrati dovoljšnjo količino svoje vojske, da se je lahko zoperstavil grdinom, a le za kratek čas. Zaradi mnogih žrtev na obeh straneh se je boj prenehal in preden bi Mišjedolski lahko ponovno udaril, so se še vedno številčni orki razbežali na več koncev grofije. Grof je razdelil svojo vojsko in dan za dnem so po grofiji lovili orkovske enote - nekatere so pobili, druge so zbežale nazaj proti vzhodu.

Najhujše pa se je pripetilo šele čez nekaj noči, ko so se okoli Mišjega Dola zaslišali zvoki rogov. Grdinom je nekako uspelo ponovno zbrati dovoljšnjo vojsko, da so začeli oblegati Mišji Dol. Zadnja stvar, ki jo je uspel grof storiti, preden je moral zapreti grajska vrata, je odposlati dva sela k poveljniku Svitu ter v smeri proti Belemu mestu. Nujno je namreč potreboval vojaške okrepitve, ki bi odgnale grdine ter ponovno vzpostavile mejno obrambo.

Organizacija

Vodja Vzhodnega ščita je njegov poveljnik, ki ga z odobritvijo Bele kraljice izbere grof Mišjedolski. Trenutni poveljnik je Svit, eden izmed bivših podpornikov grofa, ki je bil Mišjedolskemu vedno naklonjen, pri vodenju pa v svojih letih delovanja izredno uspešen. Sedež poveljnika je v Volčjem stolpu, glavni utrdbi Vzhodnega ščita, od koder prihajajo tudi vsa povelja. Grof Mišjega Dola je sicer nad poveljnikom, vendar od njega prihajajo predvsem navodila politične ali upravne narave, medtem ko sta vodenje in organizacija prepuščena poveljniku. Poveljnik je tudi vrhovni vodja vojaških enot Vzhodnega ščita.

Poveljnikova desna roka je upravnik, ki mu pomaga pri vodenju, predvsem pa skrbi za finance in zaloge. Zdajšnji upravnik je Jaroslav, ki ga je tja namestil sam grof Mišjedolski in kjer uspešno opravlja svoje delo. S poveljnikom Svitom sta v zelo dobrih odnosih.

Preostala organizacija se deli med vrsto posameznikov, ki opravljajo točno določeno funkcijo, pod seboj pa imajo pomočnike in delavce. Tako je tukaj gradbeni vodja, ki skrbi za uspešno in pravočasno gradnjo utrdb ter bivališč; vodja transporta ima pod nadzorom trgovce in prejemanje ter odvoz blaga; obrtniški vodja, ki skrbi za delovanje vseh vrst obrti itd. Med najpomembnejše zagotovo spadajo vojaški vodje, ki skrbijo za pripravljenost vojakov in vodijo manjše vojaške enote.

Kako postati del Vzhodnega ščita

Vzhodni ščit je še precej nova organizacija, ki potrebuje kakršnokoli pomoč, zato se mu lahko pridruži skoraj vsak. Potrebna sta predvsem delavnost in naklonjenost poveljniku. Iščejo se pogumni posamezniki, ki že imajo ali pa bi si radi pridobili izkušnje z bojevanjem, saj je vojaška moč za obrambo vzhodnih meja ključnega pomena. Bojevniki pa niso vse kar Vzhodni ščit išče - kovači, gradbeniki, poljedelci, čevljarji, tesarji ... vsi, ki bi lahko pripomogli k postavitvi trdne obrambe, so dobrodošli.

Da bi se pridružil Vzhodnemu ščitu moraš priti v Mišjedol, do ene izmed utrdb Vzhodnega ščita ali pa spoznati njegovega pripadnika. Teh se naokoli potika kar precej, kajti nabiranje sredstev in ljudi se je v zadnjih letih še povečalo. Naslednji korak je krajši pogovor s poveljnikom ali upravnikom, nato pa si dodeljen eni izmed skupin, v kateri boš služil. Po določenem času si lahko z ritualom še uradno sprejet v Vzhodni ščit, pri čemer svojo vdanost zaprisežeš bogovom. Takrat tudi dobiš obesek volčje glave, simbol Vzhodnega ščita.