Volčja kotanja 5

Iz LARP Slovenija
Skoči na: navigacija, iskanje
Volčja kotanja 5
FB dogodek: URL
Fotografije Galerija slik
Lokacija: Gornji Grad
Datum: 26. 3. 2017
Lokacija IT: Trovid, Zmajeve gore
Prisotni: Velesov red, Vedežniki

Zgodba

Tokrat se bodo dogodki v Volčji kotanji le zaključili, a s kakšnim razpletom? Črno prekletstvo se širi in z njim grozovita bolezen, za čimer stoji sama Volčja nevesta ter njeni podaniki. Glavni mag Hieronim bo s svojimi pomočniki poskušal opraviti veliki ritual in ozdraviti kotanjo, zato so se prav tu zbrali vsi, ki jim ni mar za opustošenje, ki ga umazana magija pušča za seboj. Črni vedežniki hodijo naokoli in le s težavo rešujejo situacijo. Pomagajo tudi različni zdravilci in čarovniki ter popotniki, ki so zašli v te kraje. Ali jim bo skupaj uspelo premagati črno magijo ali pa bo prav ta vse pokončala?

Pripovedi in dnevniki

Nandirjevi zapiski

Po stresnih dogodkih v krčmi in mirnem sprehodu po gozdu sem naletel na več karavan in popotnikov, ki so hiteli nazaj proti Volčji kotanji, vendar se nisem kaj preveč oziral nanje in šel svojo pot, dokler nisem srečal Ruperta. Ta me je s svojimi zelišči, pripravki in opremo le spravil nazaj, saj bi lahko bil v pomoč pri dogodkih, ki jih napovedujejo za to pokrajino.

Ko sva prišla do jase pred Kotanjo, sem zagledal nekaj znanih obrazov. Hieronim je bil zaposlen s svojimi čarovniškimi pripravami, tako da se z njim nisem mogel pomeniti kaj se tu dogaja. Zavil sem še k Zorji, vendar je bila tudi ona sredi intezivnega uvajanja novih pomočnikov in ni imela časa za naju. Ker nisva bila nikjer zares potrebna, sva se lepo namestila v bližnji šotor in začela preučevati najine prinešene knjige, zeli in alkimistično opremo. Rupert mi je pokazal kako se zvarijo zelo preprosti napoji prve pomoči.

Ko tako lepo v miru raziskujeva svoje stvari, se iz kotanje slišijo vedno glasnejši kriki ljudi, ki so se nam tudi počasi približevali. Kmalu za tem je na jaso priletela skupina oboroženih ljudi, ki so se neumorno bojevali in obenem izgledali čisto podivjani. Morda pa so se v gozdu nalezli kake težke bolezni? Ker so kmalu prenehali s približevanjem, sva se ponovno posvetila svojemu delu. Vendar ravno takrat izza šotora skoči eden od bojevnikov in naju, oba neoborožena, tudi močno rani. Še dobro da sva ravno prej zvarila napoj zdravljenja, saj bi drugače bile najine rane lahko usodne in bi bila odvisna od zdravilcev, ki so imeli že tako preveč pacientov.

Kot sem že prej omenil, je izgledalo, da se Hieronim pripravlja na nekaj velikega. In res, prišel je do naju z naročilom za izdelavo napoja iz rumenih in modrih sestavin (natančen recept je skriven), ki ga bo uporabil pri ekstrakciji blagoslova, ki ga je Zeleni avatar v Zmajevih deželah podelil meni in Menaji, vendar naj bi za postopek bila primerna le ona, ker sam nimam magičnih moči in jih tudi ne želim imeti.

Postopek priprave napoja je zahteven in lahko traja kar nekaj časa, tako da je bil Hieronim proti koncu že kar nestrpen, ko se mu je mudilo rešiti kotanjo. Nato pa je čas reševanja podaljšal še sam. Ponesrečil se mu je prvi poskus izvedbe rituala, ukradli naj bi mu neke prstane in porabil je ves pridobljen blagoslov. Z izgubljenim Menajinim blagoslovom mu ni preostalo drugega, kot da ga poizkusi pridobiti še iz mene. Zvlekel me je na nek čuden ritualni prostor obdan s svečami in samimi magi in pričel z izvedbo. Zelo čuden občutek, ko moraš preko tuje magije s svojimi močmi napolniti čašo z avatarjevim blagoslovom.

Na koncu se je vse upešno rešilo; zdravilci so ugotovili kako pozdraviti bolezen, Hieronim je pozdravil potok s svojim ritualom, sam pa sem se sedaj zares lahko odpravil naprej v druge dežele.

Vitoldov dnevnik

Po Kotanji sem zadnje dneve in noči pazil na kakršnekoli znake sovražnika, vendar ni bilo prav veliko namigov, ki bi napovedovali njegov prihod. Vse dokler ni prišla neka raztresena vilinska čarodejka iz Črne akademije, Menaja po imenu, in prinesla novice o Volčji nevesti. Moji sumi so se potrdili, čeprav jih nisem delil z drugimi. Niti s Hieronimom ne, kaj šele z Jedrt, ki je ves čas neučakano postavljala preveč vprašanj, na katera pa nisem imel jasnih odgovorov.

Kot se to pogosto zgodi s čarovniško vrsto, je Menajin prihod bil znak za nevarnost. Med popotnike sta se v Kotanjo prikradla dva podanika Volčje neveste, oblečena v črno, po obrazu pa sta imela mnogo brazgotin, ki so kar klicale po temni magiji. En izmed njiju se je imenoval Nu in kdo bi vedel kako ga je Nevesta zvabila k sebi. Očitno je bil prešibak, da bi se uprl njeni moči. Oba sta se izkazala za izkušena borca, vendar sta bila pokončana z mojim mečem v njunem trebuhu. Prejel sem manjšo rano, ki me peče še danes. Gotovo delo preklete Volčje neveste in njene umazane magije. Njeno najbolj podlo delo pa se je kazalo prav v njenih podanikih, katerih rezilo meča ne mora ubiti. Bili so nemsmrtni!

V Kotanji je izbruhnila bolezen. Kmalu se je izkazalo, da je Nevestin plan zasužnjiti vsa živa bitja v Kotanji, ljudje viline in ostale. Temna bolezen se je širila s človeka na človeka, kašljali so, nezavestni padali po tleh, se zvijali od bolečin, na koncu pa pobesneli. Nekaj jih je celo zbežalo v gozd. Od tam so po mojih pričakovanjih prišli kot podaniki Volčje neveste, neumrljivi tako kot Nu.

V hudih bojih sem bil ponovno ranjen, zdelala pa me je tudi črna bolezen. Naj bo preklet ta svet, a vse upe sem moral usmeriti v glavnega maga Hieronima. Ta se je že celo večnost pripravljal na ritual, ki naj bi zaustavil Nevesto in ozdravil Kotanjo. Z najemniki smo z zadnjimi močmi uspeli magu izboriti dovolj časa. Zadnja naloga je bil pohod do Tolmuna, kjer je bil opravljen ritual. Udarec v glavo mi je izbil iz glave večino spomina na dogodek, vendar še pomnim, da se je odvil srdit boj in prelite je bilo mnogo krvi. Na koncu je Hieronim s svojimi pomočniki le izvedel ritual, ki je ozdravil Volčjo kotanjo in pregnal Volčjo nevesto. Za zdaj.


Padla je tudi moja vajenka Jedrt. Omejeno znanje kakršnega je že imela, je bilo za tako nevarno situacijo seveda usodno, a kljub temu lahko rečem, da se je vsaj borila do zadnjega. Le kdo bo moj naslednji vajenec, ki mi ga bo dodelila Črna akademija? Verjetno spet kakšen slab učenec. Kdorkoli bi že bil, upam samo, da ga pošljejo čim kasneje. Zaenkrat me čakajo pomembnejši opravki.