Spor na meji

Iz LARP Slovenija
Skoči na: navigacija, iskanje
Spor na meji
FB dogodek: URL
Datum: 23. 4. 2017
Lokacija IT Jezerno, Jelenje

Spor na meji je naslov prvega LARPa v okviru serije Nevihta v Kraljestvu. Potekal je v nedeljo, 23. aprila 2017.

Zgodba

V preteklosti sta bili grofiji Jezerno in Jelenje v prijateljskih odnosih, ki pa so se zaradi političnih sprememb v Belem mestu izredno poslabšali. Meja, ki ločuje te dve grofiji je pod stalno napetostjo z obeh strani. V zadnjem času so se vmešali še orki, katerih vpadi proti meji so vse večji in bolj nepredvidljivi, zato se je stanje še poslabšalo.

Vohuni v službi Belega mesta trdijo, da je Jezerno vpoklicalo veliko ljudi ter da se dan in noč sliši zvok kladiva iz tamkajšnjih kovačij. Na kaj se pripravljajo, vedo kaj več kot ostali? Te novice pa seveda ne pomagajo grofiji Jelenje, kjer sumijo, da se Jezerno pripravlja na napad in da razlog za ta nenadni vpoklic ni obramba pred orki. Kdo bi vedel kaj se dogaja v resnici? Bo na meji počilo ali pa jim bo uspelo premagati stare zamere ter poraziti skupnega sovražnika?

Izvidniki Jezernega se z vso naglico vračajo z njihovih položajev na meji. Enote Jelenja so prestopile v Jezerno. Le kaj se dogaja?

Poročila

Pisma Jonasa, vojaka Jezernega

Potovanje se je pričelo že par dni nazaj, ko so iz grofije poslali 3 stražarje k postojanki med mejo Jezernega in Jelenjega. Dodelili so me k nekima zelencema po imenu Balt in Stasija, ob spoznanju sem že skoraj slutil, da bi lahko njuna zelenost in očitno vidna pripadnost k vojski, bila trn v peti z mojimi načrti. Da, k postojanki nisem šel branit meje ... vse skupaj gre kar precej globje.

V primeru, da mi spodleti, sem se odločil napisati to sporočilo in le upam lahko, da ga najde eden od bratov in ga dostavi v prave roke. Dan se je odlično začel ko smo prišli do postojanke in opazili, da ni komandirja postojanke. Dobro, sem si mislil, to bo mojo nalogo še olajšalo ... ali pač?

Spoznali smo se s poročnikom Miroslavom, kateri je za svoj čin kar precej nenavaden, če bi rekel strahopeten, bojazljiv, ga ne bi dodobra opisal. Sprva se nisem nič kaj oziral nanj in poskusil izvajati dolžnosti vojaka in izpeljati načrte.

Prišel je čas prve izvidnice oziroma straže ob meji, poročnik mi je dodelil obhod z Baltom in ko sem se ga poskusil otresti, da bi se dobil z Janezom, ni bili lahko. Kot pravi vojak seveda ni hotel niti slišati mojega predloga o tem, da se ločiva in preveriva mejo eden z leve in eden z desne. No, po pregovarjanju sem se ga otresel in se dobil z Janezem v gozdu, pridružil se nama je tudi Zurbag. Ja morali smo se spustiti tako nizko in uporabiti orkovsko zalego. Zurbag je bil Mogoshev odposlanec in imel nalogo izmakniti Jelenjo gospodično, ženo komandirja, ki bi jo pozneje zamenjali za tisti kos papirja, ki je tako pomemben, načrt obrambnih stolpov ob meji. Za opravljeno nalogo je bilo obljubljeno orožje, zlato in še nekaj malenkosti.

Tako, to je bil najin načrt, kljub temu, da je bil Janez poročnik v vojski Jelenjega in ob njegovih zmikavtskih sposobnostih, katere niso bile slabe, sva morala vplesti grdine, da zagotoviva najin uspeh. Po vrnitvi v postojanko so se stvari začele zapletati. Poročnik je takoj postal sumničav o moji odsotnosti in delni kršitvi ukaza z ločevanjem straže, tako sem bil primoran ostati v postojanki dlje časa, kjer bi naj pazili name. Nekakšna vzgojna kazen? Kakorkoli, Balt in Stasija sta bila na njegovi strani in od njih sem lahko pričakoval samo težave. Ker sem bil v priporu, sem lahko le upal, da bodo orki izpeljali načrt in da je Janez bolj uspešen pri izmikanju načrta.

Se nadaljuje …

Kar nekaj časa je minilo in par trgovcev je šlo mimo, ko sem jih uspel prepričati, da moram odtočit. Tako sem se odpravil v gozd in na skrivaj dobil z Zurbagom, kateri je v tistem času že imel ugrabljeno ženo Jelenjega komandirja. Opomnil sem ga za kaj jo mora zamenjati in izmenjal par besed, ki naj bi jih posredoval Janezu ter se odpravil nazaj proti postojanki, da ne bi bil predolgo zunaj. Še dodobra nisem prestopil praga, ko sta Balt in Stasija pritekla, mi vzele orožje in me pridržala dokler ni poročnik Miroslav prišel z neko polovnjakinjo, katera je trdila, da mi je slediva v gozd in me videla sestati se z orki. Seveda sem vse zanikal in poskušal obrniti vse v svojo prid, vendar je Poročnik verjel polovnjakinji in se je odločil, da me bodo privezali, dokler mi ne morejo dokazati obsojenega.

Spornameji1.png

No minilo je kar nekaj ur in vmes je postojanka še gostila par zanimivih gostov, od škratov do barda, nekega pirata, za katerega se ne spomnim imena, vendar bi skoraj lahko trdil, da ima posla z ostalimi brati oziroma bi znal biti eden naših. Ampak po njegovem nastopanju pred mano sem si premislil, da ta ne more biti eden naših. No, vse se je kar hitro razvilo, ko je Jelenje šlo v boj z našim poročnikom in Baltom, proti orkom. Po glavi mi je šlo samo to kako je vse skupaj padlo v vodo, medtem ko sem jaz zavezan v postojanki in čakam na milost orkov! Ali celo jelenove vojske? Ali pa nadaljnjega izpraševanja poročnika? Ampak kako se je vse hitro razpletlo, ko je kar z jasnega Janez pridrvel v postojanko z upanjem, da me osvobodi in skupaj pobegneva proti grofiji. Žal je ta plan tudi padel v vodo, ko sta Stasija in poročnik dotolkla Janeza do smrti tik pred mano. Vse kar sem sedaj še lahko upal je, da mu je uspelo izmakniti načrte in jih je imel prikrite na sebi, kjer sva se dogovorila.

In tako so me pozneje odvezali, da bi mi dokazali krivost s tem, da bi ork potrdil mojo sodelovanje z njimi. K sreči se je Zurbag, vodja orkovske odprave, zavedal, da če me vrže v smrt, tudi Mogosh ne bo dobil, kar je bilo obljubljeno in je zanikal vse. Tako je moja krivda bila oprana in vrnili smo se v postojanko. Med prestavljanjem Janezovega trupla sem na skrivaj pogledal, če mu je uspelo izmakniti načrte in bil presenečen, ko sem našel prikrite zvitke papirjev. Skrbno sem jih skril in čakal kako se bodo zadeve zaključile.

Prišel je čas obhoda meje in tedaj se je poročnik odločil, da delamo obhod vsi. Tako smo šli ob meji in naleteli na naši strani meje na orke, kako gledajo proti postojanki Jelenje grofije. Očitno je Jelenju v bitki uspelo dotolči mlado orkinjo, ki je bila v Zurbagovi odpravi in so jo držali kot talko. No in sedaj sem bil spet v težavah. Orki so zahtevali naj grem z njimi in očitno poročnik ni želel težav in me je brez razmišljanja predal orkom. Odvzeli so mi orožje, me pregledali in pobrali mošnjo zlata. Ampak ker so grdini pač grdini, so seveda spregledali dobro skrite zvitke načrtov.

Pozneje sem v postojanki orkov od Zurbaga zahteval zvitek papirjev za katere ni vedel, da jih je maloprej očitno izmaknil Janez. Tako ni imel nič za kar bi naj me zavezovalo, da se držim našega dogovora. Seveda smo tu imeli res srečo, da orkom ni bilo treba plačati nič in dejansko so naredili vse kakor smo hoteli, na koncu pa se niso niti malo zavedali kako smo jih izkoristili. Haha, rad bi videl kako bo na to gledal Mogosh, ko bo Zurbag prišel nazaj praznih rok.

Nisem bil še rešen, ker so se me očitno odločili zamenjati za orkinjo, katero je Jelenje imelo kot talko. Tako so me odpeljali v postojanko Jelenjega, ki je sedaj bolj spominjala na tabor ranjencev kot neko obmejno vojaško postojanko. Očitno je bil Komandir Jelenjega tako vesel, da je njegova žena varno nazaj, da se je odločil rešiti moje ničvredno Jezerjansko življenje in ga zamenjati za grdinovo. Ali pa je bil dejansko hvaležen Jezerjanske pomoči in dovoljenja, da lahko postopajo po naši zemlji?

Kakorkoli, odšel sem proti Jezerni postojanki in zahteval odpust iz obmejne straže, torej vračilo v grofijo. Poročnik ni niti za hip nasprotoval, se strinjal in tako sem se z nasmešku odpravil na pot proti grofiji.

Shargatova risba

Orki so se po vsemu dogajanju vrnili v Dolino orkov in medtem ko je poveljnik Zurbag vso zgodbo pripovedoval poglavarju klana Vzhajajoče črne zarje, Mogoshu, je Shargath pripovedovanje spravil na pergament.

Spornameji2.png