Prazniki in običaji

Iz LARP Slovenija
Skoči na: navigacija, iskanje
Praznovanje
Harvest.jpg

Kot drugje tudi v Belesiji prebivalci obeležujejo različne praznike, ki so povod za oddih od dela, oblico jedače in pijače ter razkošna praznovanja z glasbo in plesom.

Glavni prazniki

Nekateri prazniki so skupni vsem Belesijcem, četudi jih posamezne rase morda praznujejo na različne načine.

Pomladno enakonočje ali Jurjevo

Pomladno enakonočje ali ekvinokcij zaznamuje 21. dan sušca in pomeni začetek pomladi, ki ga naznanja Zeleni Jurij. Zeleni Jurij se na pomladno enakonočje vrne iz Velesovega podzemlja in s seboj prinese pomlad. Skupaj z Zelenim Jurijem se na tuzemski svet vrnejo tudi kače, ki so prezimile v Velesovem onstranstvu.

Pomladno enakonočje je dan, ko se v novem letu prvič odpre narava in začne delovati Živina moč, Jurjevo pa je tudi glavni praznik pastirjev, ki na ta dan prvič v novem letu ženejo živino na pašo. Praznovanje ponavadi spremlja pojedina, eden izmed mlajših, neporočenih moških pa se preobleče v Zelenega Jurija, ki ga ostali vodijo po celem kraju in spremljajo z veselim plesom in petjem:

Zelenega Jurja vodimo, maslo in jajca prosimo, Ježi-babo zganjamo, mladoletje trošimo!

Zelenijurij3.jpg

Belesijci verjamejo, da Zeleni Jurij tudi odganja Jago Babo.

Poletni Sončev obrat ali Kupalin dan in Kresna noč

Poletni Sončev obrat ali solsticij se zgodi 21. dne rožnika in je znan tudi kot Kupalin dan ter Kresna noč. Na ta dan Sonce doseže svojo največjo moč in za nekaj časa obstane na mestu, nato pa se dnevi začnejo krajšati. Kupali kot boginji najmočneje sijočega sonca na poletni solsticij tako pripada cel dan, ki velja za dan veselja in sreče. Zvečer oblast prevzame Kresnik in prične se Kresna noč, ki jo v Belesiji proslavijo s prižiganjem velikih kresov na vrhovih vzpetin in hribov. Pred kresovanjem tradicija veleva, da se vsak Belesijec okopa v reki, da poletje prične prečiščen.

Kresovanje.jpg

Veliki kresovi gorijo dolgo v noč in pravijo, da morajo goreti vsaj do zore, saj je na ta dan odprto nebo in duhovi umrlih lahko hodijo med živimi. Kresovanje spremlja ples okrog ognja in marsikateri par se odkrade v temo, saj pravijo, da imajo otroci, spočeti na Kresno noč, velik potencial za magijo. Na sploh velja poletni solsticij za magičen čas: na ta dan lahko nekdo, ki mu pade v žep praprotno seme, razume jezik živali in rastlin, zato praprotne liste v Belesiji v tem času pogosto zatikajo po hišah. Na Kupalin dan nabrane rastline imajo posebno moč, kar s pridom izkoriščajo alkimisti, kačji kralj pa naj bi na ta dan zbiral vse kače. Tekom Kresne noči je tudi možen prehod v Velesovo onstranstvo in stik z bogovi, kar je posebno zanimivo za svečenike in coprnike. Poleg kresov po nekaterih delih Belesije kurijo tudi sončna kolesa in pletejo vence, ki naj bi imeli čudežno moč.

Jesensko enakonočje ali Žetveni praznik

Jesensko enakonočje ali ekvinokcij pade na 23. dan kimavca in označuje začetek jeseni. Takrat se po Belesiji praznuje praznik Žetve, kjer se z velikim praznovanjem za dobro letino tistega leta zahvalijo boginji Živi in prabogu Rodu, obenem pa se priporočijo tudi za dobro žetev v naslednjem letu. Ponavadi se kmalu po Žetvenem prazniku zaključijo zadnji jesenski sejmi in prične se intenzivna priprava ozimnice.

Zimski Sončev obrat ali Koleda

Koleda, zimski Sončev obrat ali zimski solsticij se zgodi 21. dan grudna in pravijo, da Svarožič takrat na nebesni svod natrosi posebno veliko zvezd. Koleda zaznamuje začetek zime in velja za čas, ko po svetu hodijo Velesovi koledniki, skupina divjih bojevnikov iz onstranstva, ki neprevidne odvlečejo v Velesovo podzemno domovanje. Koleda je tudi dan, ko naj bi se rodil Zeleni Jurij, ki ga Velesovi koledniki ugrabijo in do pomladi odpeljejo v svet mrtvih.

Prebivalci Belesije ta dan praznujejo s koledovanjem, kjer se vsi prebivalci kraja v hrupnem sprevodu, ki ga spremljata petje in ples, z baklami odpravijo od vrat do vrat. Hrup in svetloba naj bi namreč odganjala Velesove kolednike.

Koledovanje.jpg

Perunov dan

Perunov dan se praznuje 20. dne malega srpana in znan je predvsem kot vojaški praznik. V vsakem krajevnem templju, predvsem pa v Vrhovnem templju v Belem mestu ter v Korvinu, priredijo veliko žrtvovanje. Navadno se Perunu na čast žrtvuje bika, ali pa vsaj petelina, s čimer ga prosijo za še eno leto naklonjenosti. Biku ali petelinu najprej prerežejo vrat, da se vsa kri izteče v žrtveno posodo. Vsak odrasel bojevnik Belesije naj bi na praznovanje Perunovega dne prinesel svoje izbrano orožje, ki ga svečenik nato blagoslovi s krvjo žrtvene živali. Poleg orožja svečenik blagoslovi tudi bojevnika, ki mu s krvjo na čelo nariše črto.

Blagoslovljeni bojevniki nato pod vodstvom svečenika odpojejo Himno Perunu ter se pomerijo v manjših spopadih, ki simbolizirajo Perunovo zmago nad Velesom, nato pa svečenik zažge truplo žrtvene živali in na pepel izlije preostalo kri. Bojevniki na pepel položijo tudi manjšo osebno daritev. Nato se začne pojedina, v kateri sodelujejo tudi ostali krajani, ki služi kot sedmina za preminule bojevnike v tem letu. Ob polnoči daritveni kup s krvjo ponovno zažgejo in nadaljujejo s praznovanjem.

Belesijsko novo leto

Belesijci zadnjega grudna obeležujejo konec starega leta. Na ta dan se namreč na nočnem nebu nad Belesijo v smeri severa pojavi rdeč trorepi komet, ki simbolizira začetek novega leta. Belesijci verjamejo, da je komet sporočilo Starih bogov, da so si prislužili še eno leto. Obstaja namreč prerokba iz časov Modrega kraljestva, ki pravi, da se bo svet končal v 7 dneh, če se komet zadnjega grudna ne bo pojavil na nebu. Na to noč Svarožič namreč poskrbi, da je nebo vedno jasno in komet je viden daleč naokoli.
Trorepi komet

Po polnoči, prvega dne prosinca, po Belesiji potekajo velika praznovanja z obilico pijače in jedače, Belesijci se obdarujejo med seboj
in znano je, da takrat grofje poskrbijo, da v njihovi grofiji prav nihče ni lačen.

Navada je stara, novo leto voščit, in tudi mi zdaj, to hočmo storit. Da bi dolgo živeli, vsi zdravi, veseli, da bi vsako nesrečo prenesli skoz srečo.

Novo leto je tudi eden izmed redkih praznikov, ki ga na enak način obeležujejo prav vse rase, le da orki in vilini verjamejo, da trorepi komet simbolizira zmaje.

Krajevni prazniki

Prazniki, ki jih praznuje samo del prebivalcev dežele Belesije.

Kraljičin rojstni dan

Še iz časov Belega kraljestva je znana tradicija, da vladajoča kraljica za svoj rojstni dan iz Belega mesta razpošlje polne vozove hrane in pijače po vsej kraljevini Belesiji. Lokalni grofje so zadolženi za to, da je hrana pravično razdeljena med vse prebivalce. Rojstni dan trenutne kraljice Alele Viktorije Belopolte je 14. dan kimavca.

Rusalkin teden

Prvi teden rožnika je znan kot Rusalkin teden. Rusalke so mitološka bitja, ki živijo v vseh oblikah vodnih površin in rade zapeljujejo popotnike v smrt. Pravijo, da Rusalke nikoli ne morejo popolnoma zapustiti vode, razen med Rusalkinim tednom, zato je takrat strogo prepovedano plavanje. Obeležujejo ga predvsem na podeželju, v bolj vodnatih predelih Belesije, npr. na Barjanskem, v Jezernem, Pelinovem, Gallesiji in Slankraju. Navada je, da družine z majhnimi otroci Rusalkam pred vrati pustijo majhno daritev, da se ne spravijo nad njihove otroke. Predvsem med polovnjaki je navada, da je ta daritev krvna. Pravijo pa, da imajo vilini dogovor z Rusalkami, da med tem časom ne hodijo v njihove gozdove.

Čarovniška noč

Predvsem v Trovidu, Jelenjem, Kisovem in Pelinovem 30. dne malega travna obeležujejo tudi Čarovniško noč. Na predvečer velikega travna naj bi se namreč na bližnjih hribih, v samotnih votlinah in drugih magičnih krajih zbirale coprnice in uporabniki temne magije. Na ta večer naj bi si Veles izbiral tudi novo Volčjo nevesto. Prebivalci omenjenih krajev se zato zaklenejo v svoje hiše in podkurijo ognjišča, kjer v ognju kurijo žajbelj in sivko, ki naj bi odganjala zle sile.

Čarovniškanoč.jpg

Vinski dan

11. dan vinotoka je ponekod po Belesiji znan kot Vinski dan. Na ta dan naj bi se s privolitvijo Velesa, boga bogastva, mošt dokončno spremenil v vino, ki bo prineslo lepe denarce. Predvsem po Primorju, Trovidu in Korvinu praznovanje Vinskega dne spremljajo razkošne gostije in pokušine prvega vina, zato se tja odpravi marsikateri prebivalec okoliških, ali pa tudi malo bolj daljnih krajev.

Klicanje Dodole

V nekaterih predelih Belesije se je obdržalo prastaro verovanje v nižjo boginjo Dodolo, boginjo dežja. Nekateri pravijo, da je Dodola Perunova žena ali celo ženska oblika Peruna, a Vrhovni tempelj belesijskega mnogoboštva to vztrajno zanika.

V sušnih časih, predvsem poleti naj bi s klicanjem Dodole in praznovanjem njene moči priklicali dež. V klicanju navadno sodeluje cela vas - eno izmed deklet se obleče v krilo, spleteno in listnatih vitic in mladih vej ter nato hodi od hiše do hiše, vaščani pa jo spremljajo s petjem in plesom. Pri vsaki hiši jo poškropijo z dragoceno vodo, ona pa zapoje priprošnjo oz. klic Dodoli:

Naša Dodolo prosimo, da zapade mehki dež; Oj, Dodola, oj Dodola! Preko vasi hodimo, a dež preko polja; Oj, Dodola, oj Dodola!

S klicanjem naj bi pritegnili pozornost Dodole, ki bo visoko na nebu pomolzla svojo čredo čarobnih krav in na zemljo bo pričel padati dež. Dodolino praznovanje se je obdržalo predvsem med polovnjaki, na zahodu Gallesije, v Morniji, Mišjedolu in med barbarskimi plemeni.

Poleg naštetih praznikov imajo tako vilini, škratje in polovnjaki, kot tudi ljudje in orki, še svoje posebne praznike, navade in običaje.

Letni časi v Belesiji

Simbolni koledar

Kot je razvidno iz koledarja, Belesijci čas dojemajo kot krožen pojav, ki se neprestano ponavlja. Zanje čas nikakor ni linearen, temveč predstavlja krožna obdobja, med katerimi se svet neponovljivo spremeni. Ravno zato so glavni belesijski prazniki povezani z menjavo naravnih obdobij, s katerimi skušajo prebivalci Belesije uskladiti svoje življenje in delo.

Belesijsko leto se deli na plodno (pomlad in poletje) ter neplodno (jesen in zima) obdobje. V plodnem obdobju je močnejši Svarog in v neplodnem Veles, nad obema pa bdi Perun, ki skrbi, da vse teče kot je treba.

Poleg bogov nad letnimi časi bdita tudi Živa, ki je najmočnejša spomladi, in Morana, ki je najmočenjša pozimi. Pravijo, da so zato otroci, ki so rojeni poleti, bolj lahkomiselni, veseli in nežni, otroci rojeni pozimi pa so preudarni, mirni in trdoživi.

Imena mesecev

Za lažje poslovanje so se vsa ljudstva v Belesiji ob koncu 2. veka dogovorila za enotno štetje let in imena mesecev, glede na katera so določeni tudi datumi zgornjih praznikov.

  • 1. mesec: Prosinec
  • 2. mesec: Svečan
  • 3. mesec: Sušec
  • 4. mesec: Mali traven
  • 5. mesec: Veliki traven
  • 6. mesec: Rožnik
  • 7. mesec: Mali srpan
  • 8. mesec: Veliki srpan
  • 9. mesec: Kimavec
  • 10. mesec: Vinotok
  • 11. mesec: Listopad
  • 12. mesec: Gruden