Potovanje

Iz LARP Slovenija
Skoči na: navigacija, iskanje

Belesija je precej prostrana dežela, kjer se povprečni človek ne premakne kaj dosti od kraja, kjer se je rodil, in tam večinoma preživi vse svoje življenje. Polja, ribniki in potoki, svetišče in vas, kjer lahko kupi ali zamenja surovine ter izdelke, niso nikoli dlje kot pol dneva hoda stran od njegovega prenočišča. V gozdovih, na poti, v temnih ulicah in nasploh ponoči je vedno polno zlih duhov, roparjev ter drugih nevarnosti. Tisti, ki veliko potujejo, kmalu vidijo, da je svet mnogo večji, vendar je pot naporna in vse prej kot varna. Na poti je moč srečati raznovrstna bitja, živali, rastline, kulture in nepoznane ljudi, za katerih obstoj se sploh ne ve. Želja po potovanju pa vseeno vedno prevzame nekatere ljudi, ki jih zamika potovanje v znano, manj znano in neznano. Veliko jih uspe in odkrije širni svet, mnogo pa jih pomre in utone v pozabo.

Popotniki, ki potujejo sami ali v manjših skupinah, so redko običajni ljudje, ki navadno predvsem romajo na velike praznike ali sejme, temveč so posamezniki, ki so že precej izkušeni in znajo poskrbeti sami zase z mečem, zlatom ali z namazanim jezikom.

Razdalje

Popotnik, ki hodi peš in nekaj lastnine prenaša s seboj ter na poti ne naleti na večje težave, lahko glede na obremenitev njegove popotne torbe in število postankov na dan prehodi 20 - 30 km. V Belesiji tako človek prehodi pot od Belega Mesta do Vetrnega pristana, Železne trdnjave, Novigrada v Morniji ali Poddvora v Pelinovem v dveh do treh tednih.

Popotnik.jpg

Kadar človek potuje samo z lahko prtljago ali celo brez, se čas potovanja precej zmanjša. To so ponavadi osebe, ki ne živijo na odprtem, temveč potujejo lahko, s trebuhom za kruhom ali imajo kakšne drugačne posle. Taki bi do navedenih krajev prišli v največ dveh tednih.

Potnik.jpg

Novice, ki jih prenašajo hitri sli, ki na poti uspejo vsak dan večkrat zamenjati konja, potrebujejo za enako pot le nekaj dni. Pot pa se jim seveda lahko zavleče, če naletijo na nepredvidljive situacije.

Kurir.jpg

Potniki in romarji, ki peš spremljajo vozove s svojo lastnino, zaradi majhne hitrosti vprege potrebujejo nekaj več časa, saj si vlečna žival sama narekuje tempo. Kdor pa si lasti svojega konja pa podobno pot lahko opravi le v dobrem tednu.

Konj.jpg

Vojska in večje enote zaradi obremenitve potujejo nekoliko počasneje kot običajen popotnik, medtem ko urejena in izurjena vojska prehodi tudi preko 30 km na dan. Kadar pa se poslužijo hitrega marša na krajše razdalje, lahko prehodijo skoraj dvakrat več, kar je odvisno predvsem od terena.

Morske in rečne ladje ter splavi morajo čas potovanja prilagajati plimam in osekam, toku, vremenu, oviram ter pretočnosti vodne poti. Lahko so zelo počasne ali pa izredno hitre, kadar potujejo po hitri strugi navzdol. Pot po rekah je praviloma vedno enosmerna, saj poti navzgor po hitri strugi ne more opraviti nobena ladja.