Iskanje rešitve
 | |
| FB dogodek: | URL |
|---|---|
| Fotografije: | Galerija slik |
| Lokacija: | Vodice |
| Datum: | 8. 9. 2018 |
| Lokacija IT: |
Tromeja: Jezerno, Dolina orkov, Primorje |
Četrti LARP v seriji zgodb Nenavadna zavezništva na tromeji.
Zgodba
Že dneve smo ujeti v vasici Hem in nazadnje smo bili prisiljeni zbežati v spodnji del vasi. Iz svojih brlogov je prišel volkodlak in nekateri so mu komaj ušli z življenjem, sedaj pa krvavi ležijo v travi in upajo, da so okoliški zdravilci in alkimisti dovolj sposobni ... in ne zahtevajo prevelikega plačila.
Zaloge hrane hitro pojenjajo in vsak kos kruha, vsaka stvar in usluga terjajo vse večje plačilo, saj nad vsem, kar je še ostalo, pozorno bdi gospodar Sarma.
Zapiski in dnevniki
Nandirjeve prigode
Poročilo vilinskega alkimista Nandirja.
Tako sem nekaj časa posedal tam, nakar zaslišim znano Zurbagovo tuljenje. Zgleda, da je tudi on naletel na te nove prišleke. Poleg njega je korakala še množica poznanih obrazov iz Hema, ki so bili vidno prestrašeni in ranjeni. Ker me nekaj časa ni bilo v bljižini vasi, sem se pozanimal, kaj se je zgodilo v tem času. Od vseh sem slišal zgodbe o napadu volkodlaka, ki naj bi med drugimi močno poškodoval tudi poglavarja Sarmo. Ob takšnih novicah se bitje v tem gozdu ne počuti najbolje, zato sem pridružil skupini in jim z vsem navdušenjem razložil svoj načrt za uničenje prepreke, ki nas drži v okolici vasi. Moj načrt je imel le dve manjši pomankljivosti. Najprej smo morali najti to prepreko, kjer bi sprožili ogromno eksplozijo s pomočjo strele ali ognja. No vsaj tako je rekla Jargash.
Vse skupaj je nato pot vodila še glodje v gozd, kjer nisem zasledil ničkaj nenavadnega. Rastlinje mi je bilo poznano in brez deformacij, zato sem si nabral večjo količino sestavin, ki jih lahko uporabimo za izdelavo zdravilnih napojev. Ravno v tistem trenutko pa smo iz gozda zaslišali neko čudno zavijanje in tuljenje, ki pa ga ni povzročil Zurbag. Vsi moji sopotniki so se hitro poskrili za drevesa, bolj pogumni in opremljeni z orožjem pa postavili v prvo obrambno vrsto. Prestrašeni so mi hiteli razlagat da je to glas volkodlaka, ki jih je napadel v vasi in se ga sedaj želijo znebiti z magičnimi prijemi. Ker ne verjamem, da bi to pomagalo, sem jim ponudil manjši kos smodnika, vendar naj to ne bi delovalo na te zveri.
Ko se je tuljenje umirilo smo nadaljevali pot po gozdu, dokler Menaja in ostali čarodejniki niso zaslutili, da se nahajamo na pomembnem magičnem mestu in pričeli mahati po zraku. Te stvari še nikoli niso prinesle nič dobrega, zato sem se raje usedel malce proč in zvaril par blažilnih napojev za utrujene in ranjene popotnike. Ker še vedno nismo našli, kar so iskali, kar jaz ne vem, kaj je to bilo, smo nadljevali s tavanjem po zaraščenem delu gozda. Tako sem si med potjo ogledoval vse te prelepe visoke praproti in razmišljal o njihovi uporabnosti, nakar je glavni vedežnik tu okrog začel nekaj vpiti in nam vsem ukazal da se držimo vrvi, drugače se bomo izgubili v gozdu. Ne vem o čem je govoril, vendar meni se je ta del zdel še posebno lep in nas je kar vabil v svojo notranjost. Morda je tudi vsa ta lepota navdala enega od črnih bratov, da mi je zaupal zlati kovanec v zameno za rešitev njihovega močno poškodovanega poglavarja, ki negiben leži v Hem-u. Samo upam, da mu ne majka kakšna noga ali glava, saj so moje zdravilske sposobnosti zelo omejene na preproste zeliščne napitke in obkladke.
Na vrhu hriba pa nas je čakalo presenečenje. Končno smo našli pregrado, ki je škratinjo kar močno odbila nazaj v gozd. Hitro sem se zavedal, da je to trenutek, ko lahko zbežimo ven, če le dobro razstrelimo ta neviden zid. Med vsemi sem hitro našel prostovoljca, ki je bil pripravljen tvegati svoje življenje in s svojimi močmi zakuriti ta orkovski prah. Še predvidneje kot prej sem do točke pregrade odnesel posodo s smodnikom, jo nastavil čim bližje in preprustil nalogo Vladji. Temu je sledilo veliko razočaranje. Namesto strašnega poka, se je iz praška le močno kadilo. To pa dobiš, če zaupaš, da bo stvar, ki si jo dobil zastonj od teh grdih orkov, tudi zares delovala.
Ah, moj načrt za rešitev se ni posrečil, sedaj smo zagotovo za vselej ujeti v tem gozdu okrog naselja Hem. Brez nadaljnih načrtov sem le še sledil skupini in čakal, da končno že najdemo to vas in ponesrečenega poglavarja. Na zadnjem delu naše poti do vasi se ni zgodilo nič posebnega, razen najdbe neke čudne črne palice zaradi katere so se bolje opremeljeni skoraj stepli z meči. Pa naj imajo to palico, jaz sem raje šel s poti nabirat potrebne zdravilne rastline...