Denar

Iz LARP Slovenija
Skoči na: navigacija, iskanje
Valuta v Belesiji
Belesijska valuta.jpg
Novci po vrednosti: bakreni ral, bakreni križ, srebrni ral, srebrni križ, zlati ral, zlati križ

V Belesiji so glavna denarna valuta zlatniki, srebrniki in bakrenci, a je kljub temu še vedno prisotna blagovna menjava, posebno med ljudstvi barbarov in orkov.

Novci

Osnovo za večino prebivalstva predstavlja bakrenec, ki je najpogostejša valuta. Srebrnik je vreden 10 bakrencev in za preprosto prebivalstvo predstavlja nekaj izredno dragocenega, saj si ga ne lastijo prav pogosto. Zlatnik ima vrednost 100 bakrencev, oziroma 10 srebrnikov. Vse odkar je Belo kraljestvo razpadlo, je v obtoku precej več različnega denarja, kajti vsaka grofija in kraljestva drugih ljudstev kujejo svoj denar. Četudi so različni po velikosti in teži, je vrednost vseh praviloma enaka, a obstajajo trgovci, ki bodo sprejeli le kovance iz določenega področja dežele.

Ko je kraljica Alela Viktorija Belopolta prevzela oblast, je uvedla zakonska določila teže in čistosti kovine, ki jo morajo novci vsebovati, da so veljavni. Razposlala je mojstre kovce, ki kovance preverjajo in veljavne označijo z novim grbom, kar sporoča njihovo veljavnost. Bakrenec, poimenovan tudi bakreni križ, ostaja osnova večine prebivalstva. Nova valuta vsebuje šest vrednosti.

Novi belesijski novci
Novec Ime in poimenovanja Vrednost v bakrencih
Bral.png bakreni ral,
tudi polbakrenec
Označen s tremi ravnimi črtami
1/2
Bkriz.jpg bakreni križ,
tudi bakrenec
Označen s križem
1
Sral.png srebrni ral,
tudi polsrebrnik
Označen s tremi ravnimi črtami
5
Skriž.jpg srebrni križ,
tudi srebrnik
Označen s križem
10
Zral.jpg zlati ral,
tudi polzlatnik
Označen s tremi ravnimi črtami
50
Zkriž.png zlati križ,
tudi zlatnik
Označen s križem
100

Vsi neustrezni kovanci bodo sčasoma pobrani iz obtoka in pretopljeni v nove kovance ali druge materiale.

Blagovna menjava

Blagovna menjava poteka med dvema ali več zainteresiranimi prodajalci/kupci, ki individualno ocenijo vrednost izdelka, ki ga želijo kupiti, in v zameno ponudijo predmet v svoji lasti, za katerega menijo, da je enake ali večje vrednosti. Če se prodajalcu predmet, ki ga kupec ponuja v zameno, zdi primeren, je kupčija ponavadi uspešna. Pomembno je vedeti, da je nekaj, kar je za nekoga smet, za koga drugega lahko dragocenost in obratno. Tudi denar, torej kovanci in dragi kamni, pravi ali ponarejeni, so za nekoga, ki jih ne pozna, lahko dobri ali ničvredni, medtem ko bo kdo drug v zameno za njih zahteval dvojno količino blaga.

Ostale valute

Obstajajo tudi druge valute, ki sicer bolj spadajo pod blagovno menjavo kakor samo valuto, saj nimajo dogovorjene vrednosti. Dragi kamni različnih oblik, velikosti in barv so za nekoga lahko vredni veliko zlatnikov, nekdo drug pa jih bo zavrnil kot plačilno sredstvo, saj ne bo želel trgovati z njimi. Zlati ali srebrni pesek je bolj sprejemljivo plačilno sredstvo, a tudi tu lahko najdemo koga, ki te "valute" ne bo želel sprejeti.

Ponaredki

Kot povsod tudi v Belesiji obstajajo ponaredki, s katerimi se želijo nepridipravi okoristiti. Največkrat so to premajhni, prelahki ali preveliki kovanci, izdelani iz drugih materialov, ali pa vsebujejo veliko primesi manjvrednih kovin. Torej morajo biti vsi pozorni, še posebno pri raznih kupčijah ali igrah, kjer popotniki stavijo za svoje premoženje. Praviloma so ponaredki oziroma tuje valute vedno vredni manj kot uradni belesijski novci. Trgovci morajo biti tako izredno pozorni, da prepoznajo ponaredke in niso ogoljufani.

Toda pozor! V kraljestvo prihajajo tudi popotniki iz drugih dežel, ki s seboj prinašajo svoje denarne valute. Od trgovcev samih je odvisno ali jih prepoznajo in sprejemajo ali ne.

Košček preteklosti

Čeprav so zdaj vsi prekovani kovanci, ki nosijo začasna grba Belega Mesta, križ in ral veljavno plačilno sredstvo, se pri marsikaterem kovancu še vedno vidi njegov izvor. Večina jih je pobranih iz zakladnic grofij, ki so se pridružile kraljestvu, nekateri pa so tudi iz drugih dežel.

Sledi preteklosti
Novec Ostanek starega grba
Kis coin.jpg KISOVO: Zaradi izvoza mošta in kisa precej bogata grofija. Velike količine bakra prejemajo direktno od Granitnih škratov.

Govori se, da kraljevina načrtno izčrpava njihovo blagajno saj v preko trgovine izvaža velike količine novcev, da jih predela. Grb Kisovega je še dobro viden na nekaterih srebrnikih, medtem, ko se bakrenci ponašajo s podobo Berte Kisovške

Bel coin.jpg BELO MESTO: Rozaja Modra je bila preudarna in mogočna kraljica, brez katere kraljestvo ne bi doživelo napredka, ki ga je. Še vedno se najde bakrenec, na katerem lahko opazimo njeno podobo.

Sodeč po govoricah je kovance Roberta I. nemogoče najti, kajti raje kot da bi dal narediti nove, je zapravljal obstoječe premoženje kraljestva, tiste ki pa je naredil, so jih v protestu pretopili nazaj v surovo kovino.

Kor coin.jpg KORVIN: Mogočna grofija v osrčju kraljestva

Podoba sokola ali kraguljev krasi marsikateri kovanec, ki je prišel iz njihovih kovnic.

Gal coin.jpg GALLESIJA: Ena najbogatejših grofij zahvaljujoč izobilju kvalitetnega srebra v njihovih rudnikih. Ponosni pa so tudi na svoje divje ponije, kajti vsak srebrnik v Gallesiji podobo ponija.

Velike količine srebrnikov so namenili kraljici, za utrditev meja in poplačilo dolgov, kar se še danes dobro vidi. Bakrence, ostanek grofije Zelenbor pa krasi žlahtna podoba Karoline, poročene Gallus.

Jel coin.jpg JELENJE: Zeleno osrčje kraljestva z bujnimi bogatimi gozdovi in odličnim lesom.

Podobo njihovih srebrnikov, krasi kresni ogenj v čast Kresniku in Svarogu.

Jez coin.jpg JEZERNO: Grofija jezer. Ena izmed njihovih najbolj pridobitnih dejavnosti je prodaja rib in školjk.

Ni čudno, da je njihove zlatnike, dandanes polzlatnike oz. zlate rale krasila podoba postrvi.

Miš coin.jpg MIŠJEDOL: Grofija na robu, mlada, a pogumna, kjer domujejo trdni ljudje, ki se ne uklonijo stalni nevarnosti z vzhoda.

Njihove bakrence je krasila podoba Zale Mišjedolske, grofice, ki je Mišjedol povezala s kraljestvom in Belim Mestom.

Tro coin.jpg TROVID: Stara grofija, sedež Modrega kraljestva, črnega reda, družine Trovid in Vedežnikov. Zaradi nepsoredne bližine škratjega, Zmajevih gora in porečij, tam rastejo izjemne in redke zeli.

Njihove zlatnike, danes polzlatnike ali zlate rale je krasila podoba planinske rože poznane marsikateremu alkimistu.