Browsed by
Avtor: kcotar

Volčja kotanja 5 – fotografije in poročilo

Volčja kotanja 5 – fotografije in poročilo

Nekaj foto utrinkov s preteklega dogodka:

IT poročilo s strani enege od karakterjev (dostopen tudi na wiki strani dogodka – http://larpslo.si/wiki/index.php/Volčja_kotanja_5):

Po stresnih dogodkih v krčmi in mirnem sprehodu po gozdu sem naletel več karavan in poponikov, ki so hiteli nazaj proti Volčji kotanji, vendar se nisem kaj preveč oziral nanje in šel svojo pot dokler nisem srečal Ruperta. Ta me je s svojimi zelišči, pripravki in opremo le spravil nazaj, saj bi lahko bil v pomoč pri dogodkih, ki jih napovedujejo za to pokrajino.

Ko sva prišla do jase pred kotanjo, sem zagledal nekaj znanih obrazov. Heironim je bil zaposlen s svojimi čarovniškimi pripravami, tako da se z njim nisem mogel pomeniti kaj se dogaja tu. Zavil sem še k Zorji, vendar je bila tudi ona sredi intezivnega uvajanja novih pomočnikov in ni imela časa za naju. Ker nisva bila nikjer zares potrebna sva se lepo namestila v bližnji šotor in začela preučevati najine prinešene knjige, zeli in alkimistično opremo. Rupert mi je pokazal kako se zvarijo zelo preprosti napoji prve pomoči.

Ko tako lepo v miru raziskujeva svoje stvari, se iz kotanje slišijo vedno glasnejši kriki ljudi, ki so se nam tudi počasi približevali. Kmalu za tem je na jaso priletela skupina oboroženih ljudi, ki so se neumorno bojevali in obenem izgledali čisto podivjani. Morda pa so se v gozdu nalezli kake težke bolezni? Ker so kmalu prenehali s približevanjem sva se ponovno posvetila svojemu delu. Vendar ravno takrat izza šotora skoči eden od bojevnikov in naju, oba neoborožena, tudi močno rani. Še dobro da sva ravno prej zvarila napoj zdravljenja, saj bi drugače bile najine rane lahko usodne in bi bila odvisna od zdravilcev, ki so imeli že tako preveč pacientov.

Kot sem že prej omenil je izgledalo, da se Heironim pripravlja na nekaj velikega. In res, prišel je do naju z naročilom za izdelavo napoja iz rumenih in modrih sestavin (natančen recept je skriven), ki ga bo uporabil pri ekstrakciji blagoslova, ki ga je Zeleni avatar v Zmajevih deželah podelil meni in Menaji. Vendar naj bi za postopek bila primerna le ona, ker sam nimam magičnih moči in jih tudi ne želim imeti.

Postopek priprave napoja je zahteven in lahko traja kar nekaj časa, tako da je bil Heironim proti koncu že kar nestrpen ko se mu je mudilo rešiti kotanjo. Nato pa je čas reševanja podaljšal še sam. Ponesrečil se mu je prvi poskus izvedbe rituala, ukradli naj bi mu neke prstane in porabil je ves pridobljen blagoslov. Z izgubljenim Menajenim blagoslovom mu ni preostalo drugega, kot da ga poizkusi pridobiti še iz mene. Zvlekel me je na nek čuden ritalni prostor obdan s svečami in samimi magi in pričel z izvedbo. Zelo čuden občutek ko moraš preko tuje magije s svojimi močmi napolniti čašo z avatarjevim blagoslovom.

Na koncu se je vse upešno rešilo; zdravilci so ugotovili kako pozdraviti bolezen, Heironim je pozdravil potok s svojim ritualom, sam pa sem se sedaj zares lahko odpravil naprej v druge dežele.

Nandir

Toplejši plašč

Toplejši plašč

Večkrat se soočamo z vprašanji kaj obleči na dogodkih v bolj hladnih mesecih in kako se zavarovati pred dežjem. Plašč, katerega izdelavo opisujemo v tem prispevku, je uporaben v prej omenjenih razmerah. Izdelava temelji na srednjeveškem oblačilu imenovan gambezon. Ta je bil mišljen kot samostojna zaščitna oprema ali nošen pod kovinsko zaščitno opremo (oklepom).

Pripomočki in material za izdelavo:

  • Volnena tkanina za vrhnji sloj oblačila
  • Več slojev polnila, razne stare rjuhe ali kaka druga odpadna tkanina
  • Spodnji sloj oblačila
  • Šivalni pribor
  • Gumbi

Postopek izdelave:
1. Izrežemo vse potrebne kose tkanine za idelavo oblačila. V našem primeru smo poleg zgornjega in spodnjega sloja uporabili še štiri sloje tkanine kot polnilo. Vseh 6 slojev skupaj tako tvori kar kompaktno in toplo oblačilo, ki je navzven tudi delno varna pred dežjem zaradi uporabljenega materiala.

2. Z večimi vzporednimi šivi prešijemo vse istoležeče sloje oblačila. S tem preprečimo neodvisno premikanje in mečanje posameznega sloja. Za prešitje smo izbrali vzorec kjer šivi potujejo vzporedno od glave do nog. Vzorec si lahko poljubno izberete sami.

2a. Opcijsko: Za še večjo zaščito proti orožju in boljši izgled oblačila (deluje bolj napihnjen) lahko predele med šivi še dodatno napolnimo s trakovi tkanine.

3. Sešijemo skupaj vse prešite dele. Torej sprednja dva prsna dela zašijemo na hrbtni del, temu pa dodamo še rokave, katerih dolžina je poljubna in odvisna od namena uporabe oblačila. Prikazan model ima krajše rokave za večjo gibljivost rok in možno uporabnost tudi v poletnih mesecih.

4. Zarobimo vse vidne zunanje dele in tako preprečimo, da bi se notranji sloji zmočili ob padavinah, obenem pa jih še estetsko lepo obdelamo.

5. Vse skupaj dopolnimo še z raznimi lepotnimi dodatki in prišijemo gumbe s katerimi se bo plašč zapenjal. Za naš izdelek smo uporabili pet kovinskih gumbov rahlo nenevadnega videza. Za poudarek detajlov in zaščito so gumbnice še dodatno obšite.

Knjige za učenje sposobnosti

Knjige za učenje sposobnosti

Za začetne korake v bolj kompleksnih veščinah, ki jih lahko uporabljate tekom dogodkov, prilagamo dve začetniški knjgi z opisom veščin in njihovo uporabo. Za prenos knjige kliknite na sliko njene naslovnice.

Vsem učencem in zainteresiranim za magijo, priporočamo branje Začetne knjige za poučevanje in učenje magije:

Kdor pa bi želel poglobiti svoje znanje v veščinah alkemije in nabiranja zelišč si naj prebere knjigo Žačetna knjiga za poučevanje in učenje alkemija in zeliščarstva:

Verižnina – chainmail

Verižnina – chainmail

Če ste LARP navdušenci grem stavit, da ste že pomislili kako lepo bi bilo imeti verižno srajco, kapucu ipd. No, tukaj vam bom predstavil cel potek izdelovanja.

Naj vam že na začetku povem, da izdelovanje (po spodnjih navodilih) sploh ni tako zelo zahtevno opravilo, vendar pa od vas zahteva kar nekaj potrpljenja ter obilico ur pletenja kovinskih obročkov. Tudi finančno “home-made” verižnina ni velik zalogaj. V primerjavi s cenami v trgovinah boste dali za eno verižno kapucu več kot pol manj denarja. Če pa ste neučakani in verižnino potrebujete čim prej, časa pa nimate veliko, vam priporočam, da žrtvujete kakšnih 50€ (za kapuco iz verižnine) oziroma 100-250€ (za verižno srajco).

Malo o verižnini
Verižnino naj biprvi uporabljali Kelti v 4. stoletju pr.n.št. Od takrat naprej so jo uporabljali povsod po Evropi in drugje. Ime za to vrsto oklepa verjetno izhaja iz stare francoščine, ki se je kasneje razvil v besedo maille. Iz tukaj potem angleška beseda mail. Beseda “chainmail” se je začela uporabljati kasneje in je pravzaprav povsem napačna, ker si veriga (ang. chain) in verižnina nista nikakor podobni.

Verižnina je svojo zlato obdobje doživljala do približno 13. stoletja, ko je v uporabo začel počasi prihajati oklep iz plošč (= plate armor). Uporabljali so jo praktično po celi Evropi, od tu pa se je uporaba razširila še drugam.

Ker je bila izdelava verižnine zelo zamudno ter natančno delo, so bile verižne srajce v srednjem veku zelo dragocena stvar in so si jo lahko privoščili samo bogatejši. V srednjem veku so namreč verižnino pletli iz ploščatih kovinskih obročkov, vsakega posebej pa so sproti speli z zakovico. A nikar se ne bojte, spodnji način je veliko preprostejši!

IZDELAVA
Potreben material

  • x metrov jeklene žice, ta je najdostopnejša in poceni (x dolžina -> za predstavo: za verižno kapuco, kakršno lahko vidiš nad naslovom, bi potreboval cca. 150m žice)
  • naprava, s katero oblikuješ na tisoče jeklenih obročkov (navodila za to so v drugem članku)
  • dvoje klešče

Izbira verižnine
Prvo, kar morate izbrati pred izdelovanjem verižnine, je, kateri kos oblačila/oklepa želite izdelati. To je lahko kapuca, srajca, krilo, … kar koli pač želite. V spodnjih navodilih bom prikazal 3 načine pletenja verižnine. To so nekako osnovni načini ter hkrati načini, ki so jih uporabljali v srednjem veku (kot pa sem že prej omenil, se sami obročki malce razlikujejo, a več o tem pozneje), poleg tega pa imam tudi sam z njimi že nekaj izkušenj. Načine pletenja bom poimenoval takole: prvi je “tip 4 v 1”, drugi “tip 6 v 1” in tretji je “krožni tip”. Vsak ta tip (=način, vzorec) pletenja verižnine bom posebej opisal ter predstavil njegovo uporabo.

Pletenje verižnine
Pletenje obročkov je pri tipu 4 v 1 in 6 v 1 enako, razlika je samo število obročkov, ki jih zataknemo v en nov obroček. Krožni tip je nekoliko bolj zapleten, vendar gre v osnovi za enak princip kot pri prejšnih dveh tipih. Izgled verižnine pri uporabi različnih tipov pletenja pa se razlikuje. Če enostavno povem: več obročkov, ko vstavimo v en obroček, gostejša bo verižnina. Torej – tip 6 v 1 je gostejši kot tip 4 v 1.
Za vsak tip bodo zraven še slike, ki bodo natančno prikazovale potek pletenja.

Kar še morate vedeti je, da poznamo dve vrsti obročkov – odprte in zaprte. Že po zdravi pameti veste, da v zaprt obroček ne morate zatikati novih obročkov, zato rabite odprt obroček, v katerega zatikate nove zaprte obročke. Ob poteku bo vse skupaj popolnoma jasno.

Tip 4 v 1  (ang. – “4 in 1 pattern”)
Kot že ime pove, gre tukaj za 4 obročke v enemu. Ta tip pletenja je dokaj enostaven, poleg tega pa porabi najmanj obročkov ter posledično tudi vašega časa. Ta tip je bil v Evropi najpogosteje v uporabi. Odvisno tudi od velikosti obročkov, je verižnina tipa 4 v 1 nekoliko redkeje pletena (če imaš manjše obročke se to niti ne opazi). Če torej potrebujete verižnino za orka, pogumnega bojevnika, škrata ali pa bi raje čim hitreje naredili verižnino, uporabite ta tip!

Kaj si morate torej zapomniti pri tipu 4 v 1? Najpomembnejše je to, da so v VSAK obroček vstavljeni ŠTIRJE drugi obročki.
Poleg tega morajo biti vsi obročki prav obrnjeni, da ležijo eden na drugem in so vsi obročki v posamezni vrsti enako obrnjeni. Doseči tega sicer ni tak problem, ker če obroček položiš narobe, boš takoj videl, da nekaj ni vredu. To se še lažje vidi pri tipu 6 v 1, ki pa je tudi naslednji tip, ki ga bom razložil.

Korak 1: Pričnite tako, da vzamete en odprt obroček in vanj vstavite 4 zaprte obročke. Nato odprt obroček zaprete. Korak 2: Ko vse skupaj položite na mizo in lepo razporedite obročke, izgleda nekako takole.  Korak 3: Sedaj vzemite nov odprt obroček in vanj vstavite 2 nova zaprta obročka. Ne zapirajte obročka! Korak 4: Zdaj pa zataknite odprt obroček za dva zaprta obročka (ki sta del Koraka 2). Dobite nekaj takega. Pazite, da so obročki prav obrnjeni!
Korak 5: Pri temu koraku bomo začeli z drugo vrsto, ki jo bomo kasneje dodali prvi. Začnite z vstavljanjem dveh zaprtih obročkov v en odprt obroček. Obročka ne zaprite! Korak 6: Odprt obroček nato zataknite za 2 zaprta obročka na desni/levi strani prve vrste. Ko zaprete odprt obroček, dobite to, kar je na sliki. Korak 7: Sedaj pa v en odprt obroček vstavite en zaprt obroček. Obročka ne zapirajte! Odprt obroček zataknete za 3 obročke. Prvi je desno-spodaj od modrega obročka, drugi je levo-spodaj od modrega/desno-zgoraj od rdečega, tretji pa desno-spodaj od rdečega. Korak 8: Zdaj samo nadaljujete drugo vrsto. Nato greste na tretjo, četrto, … dokler ne dobite tistega, kar ste si pač zamislili. Dokončana druga vrsta izgleda takole:

Tip 6 v 1   (ang. – “6 in 1 pattern”) 

Nekoliko bolj zapleten tip je 6 v 1, pri katerem gre v vsak obroček po 6 obročkov. Posledično so obročki veliko bolj skupaj kot pri prejšnjem tipu in zato je verižnina gostejša. Tak tip je bil verjetno tudi uporabljen v zgodovini, čeprav je bil nedvomno precej manj razširjen kot tip 4 v 1. Videz take verižnine je ponavadi lepši, ker je več obročkov in se vzorec pletenja lepše vidi. Cena za to pa je več obročkov, večja teža in več porabljenega časa.

Krožni tip    
Ta tip se uporablja predvsem za verižne kapuce (na sliki ob naslovu članka). Razlog za to je preprost. Kot ste verjetno opazili, se da iz tipa 4 v 1 in 6 v 1 narediti samo določene oblike (najboljše izpadeta kvadrat in pravokotnik – oblike, ki se uporabljajo pri verižni srajci). Iz krožnega tipa se da narediti še krog, ki je zato primeren za vašo glavo. In prav za to so ga uporabljali v srednjem veku.

Ta tip je malce zakompliciran, ker so med pletenjem potrebni še nekateri koraki.

Tukaj morate vedeti še, da se tudi ta tip da narediti v 4 v 1 ali pa 6 v 1. Spet gre za to, koliko obročkov je zataknjenih v vsak obroček. Tip sem poimenoval krožni, ker se plete v obliki kroga.

Korak 1: Začnite z enim odprtim obročkom, vendar naj bo ta nekoliko večji od drugih, vanj morate namreč zatakniti 14 obročkov. Obroček na sliki ima premer med. 2,5 – 3 cm. Korak 2: V tem koraku zataknite v večji sredinski obroček 14 novih zaprtih obročkov (normalne velikosti). Pomembno je, da lahko vsi obročki lepo ležijo en čez drugega in se ne smejo tlačiti skupaj. Korak 3: Zdaj bomo začeli z drugo vrsto obročkov. Kot pri navadnem tipu 4 v 1 tudi tukaj zataknite nov odprt obroček za dva zaprta obročka. Nato obroček zaprite (glej sliko).   Korak 4: V tem koraku enostavno nadaljujte z zatikanjem enega obročka za dva druga, glej sliko.
Korak 5: Ko končate z drugo vrsto obročkov dobite nekaj podobnega roži (glej sliko). V drugi vrsti bi moralo biti 14 obročkov. Korak 6: V šestem koraku je dodana še tretja vrsta obročkov. Potek je popolnoma enak kot pri prejšnjem koraku. Korak 7: Zataknite torej en odprt obroček za en obroček, vmes med dva obročka. Nato obroček zaprite. Razlog za te “razširitvene” obročke je, da vrsti dodamo več obročkov, kar pomeni, da se bo verižni krog lepo večal. Če teh obročkov ne bi dodali, bi se celotna verižnina začela gubati. Ponavadi se razširitvene obročke dodaja vsako drugo vrsto. Korak 8: Vzamete naslednji odprt obroček, vendar tega ne zataknete v naslednji vmesni prostor, vendar en tak prostor izpustite. Če pogledate sliko boste takoj vedeli o čem govorim. Na sliki je že dokončana razširitvena vrsta, dodani obročki so tisti, ki izstopajo malce ven iz svoje vrste.

Tukaj je še nekaj uporabnih linkov, ki vam bodo pomagali pri izdelavi verižnine:
http://artofchainmail.com/patterns/european/index.html

Usnjen ščitnik za roke

Usnjen ščitnik za roke

Pripomočki in materiali za izdelavo:

  • Papir in pisalo
  • Meter za šivanje
  • Ravnilo
  • Blago (usnje in zajčja koža)
  • Pisalo/kreda za po usnju
  • Vse za šivanje (bucike, škarje, nit v barvi usnja, šivanke, šila)
  • Obročki/galanterijske zakovice z luknjicami
  • Luknjač za pasove
  • Škarje za obročke/zakovice
  • Škarje za usnje/blago ali olfa nož
  • Vrv

Postopek:
1.Izmeri tri dele svoje roke:

  • obseg zapestja,
  • obseg najširšega dela podlahti (kjer želiš, da se ščitnik zaključi)
  • razdaljo med obema obsegoma (od zapestja do kjer želiš, da se ščitnik zaključi).

*Pri obsegih odštej kak cm ali dva za zavezovanje.

2. Na sredino papirja nariši črto v dolžini razdalje med obema obsegoma. Nato na en konec pravokotno nanjo nariši črto v dolžini obsega zapestja, tako, da bo polovica dolžine levo in druga polovica desno od prve črte. Enako nariši na drug konec črto v dolžini obsega podlahti. Poveži konce črt obsegov, da dobiš trapez. Izreži. To je osnutek.

3. Na osnutek izriši dizajn za svoj ščitnik. Pri tem upoštevaj, da za dva ščitnika potrebuješ zrcalno sliko (tu je po sredini enakomeren). Po potrebi si izriši več osnutkov za različne plasti. Ščitnik tukaj ima tri plasti: spodnjo usnjeno plast, plast zajčje kože in usnjeno plast za dekoracijo (in dodatno moč ščitu ;-)).

4. Na izbrano usnje s pomočjo osnutkov izrišeš in s pomočjo olfa noža ali primernih škarij izrežeš vse tri elemente obeh ščitnikov.
5. Na spodnjo plast usnja z luknjačem za pasove narediš enakomerne pare lukenj.
6. Luknje ojačaš z obročki/zakovicami.


7. Na kosmato stran zajčje kože našiješ zgornjo (dekorativno) plast usnja (šivi so na koncu skriti).


8. Na zajčjo kožo s spodnje strani našiješ plast usnja z obročki, tako, da pustiš luknje proste.
9. Napelješ vrv in najdeš zaveznika, da ti pomaga zavezati ščitnik pred bitko.

Makkon 2016

Makkon 2016

V soboto 17. decembra 2016 smo se udeležili dogodka Makkon, ki je potekal na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Na dogodku smo obiskovalcem predstavili naše udejstvovanje na področju razvoja LARP-a v Sloveniji in opremo ki jo uporabljamo. Poleg predstavitve smo priredili tudi delavnici v oblikovanju izdelkov iz usnja.

Nekaj fotografij z dogodka:

LARP spletne strani

LARP spletne strani

Na tej strani bomo redno posodabljali seznam zanimivih domačih in tujih spletnih strani, ki so v kakršni koli meri povezane z našimi aktivnostmi:

Spletne trgovine:

Slovenske aktivnosti:

Društva in spletne strani na Hrvaškem in v Srbiji:

Kovinska zapestnica – moosgumi

Kovinska zapestnica – moosgumi

Za kovinsko zapestnico najprej ponovimo prve tri korake, le da je za kovino najbolje izbrati čim temnejši siv Moosgumi. Takšna metoda izdelave je lahko uporabna tudi za izdelavo penastih oklepov, čelad…

1. Če želimo narediti predmet, ki bo vsaj približno obdržal svojo obliko, bo najbolje, da na zadnjo stran Moosgumija z duct tapom (ali drugim zelo vzdržljivim lepilom ali selotejpom oz izolirnim trakom) prilepimo okvir iz žice. Jaz sem uporabila aluminijasto žico, ki je precej debela in vseeno dovolj mehka, da se jo da večkrat upogniti brez poškodb (kupila sem jo v eni od hobi trgovin in stala je približno 2 evra za 2 metra).  Če želite bolj trdno obliko, delajte z zelo močno žico, sicer boste morali oklep ali čelado velikokrat popravljati. Delate lahko tudi tako, da najprej naredite model iz kartona in potem lepite Moosgumi čez njega.

2. Lepilni trak lahko tudi upognemo na sprednji del Moosgumija – tako bo bolje držal zadnji del. Če to storimo, potem moramo dopolniti naš vzorec tam, kjer smo ga s trakom prekrili. Potem vzamemo silikonsko pištolo ali pa 3D barvo ali konturo (za svilo ali keramiko), ter sledimo našemu vzorcu. Jaz sem uporabila kar silikonsko pištolo. Počakamo, da se naša 3D barva povsem posuši!

3. Posprejamo celotno zapestnico z akrilnim kovinskim sprejem. Počakamo, da se barva povsem posuši. Potem vzamemo črno barvo, čopič in papirnato brisačo, ter dodajamo črno barvo na vseh mestih, kjer bi bila kovina lahko potemnela od starosti (v kotih, okoli vzorcev…). S papirnato brisačo temno barvo razmažemo, da ni nikjer preveč skoncentrirana in jo obrišemo stran, kjer smo je nanesli preveč, dokler ne dobimo občutka, da zapestnica izgleda kot staro srebro. Napakice lahko kasneje popravimo s srebrnim flomastrom ali podobno barvo. Za okras sem potem s črno barvo napolnila še manjše vzorčke na obrobju zapestnice.

4. Zapestnico zvijemo v želeno obliko ter jo pomerimo. Če se nam po nekaj premikanja zdi, da zapestnica drsi po roki na neželen način ali pa izgublja obliko, lahko z duct tapom na spodnjo stran prilepimo elastiko, ki je dovolj dolga, da nas ne veže, vendar pa bo preprečila zapestnici pretirano premikanje.

Seveda se da s Moosgumi peno narediti še zelo veliko stvari, zato naj se tvoja domišljija nikar ne ustavi pri tem tutorialu. Vso srečo pri delu!