Browsed by
Mesec: januar 2017

Knjige za učenje sposobnosti

Knjige za učenje sposobnosti

Za začetne korake v bolj kompleksnih veščinah, ki jih lahko uporabljate tekom dogodkov, prilagamo dve začetniški knjgi z opisom veščin in njihovo uporabo. Za prenos knjige kliknite na sliko njene naslovnice.

Vsem učencem in zainteresiranim za magijo, priporočamo branje Začetne knjige za poučevanje in učenje magije:

Kdor pa bi želel poglobiti svoje znanje v veščinah alkemije in nabiranja zelišč si naj prebere knjigo Žačetna knjiga za poučevanje in učenje alkemija in zeliščarstva:

Verižnina – chainmail

Verižnina – chainmail

Če ste LARP navdušenci grem stavit, da ste že pomislili kako lepo bi bilo imeti verižno srajco, kapucu ipd. No, tukaj vam bom predstavil cel potek izdelovanja.

Naj vam že na začetku povem, da izdelovanje (po spodnjih navodilih) sploh ni tako zelo zahtevno opravilo, vendar pa od vas zahteva kar nekaj potrpljenja ter obilico ur pletenja kovinskih obročkov. Tudi finančno “home-made” verižnina ni velik zalogaj. V primerjavi s cenami v trgovinah boste dali za eno verižno kapucu več kot pol manj denarja. Če pa ste neučakani in verižnino potrebujete čim prej, časa pa nimate veliko, vam priporočam, da žrtvujete kakšnih 50€ (za kapuco iz verižnine) oziroma 100-250€ (za verižno srajco).

Malo o verižnini
Verižnino naj biprvi uporabljali Kelti v 4. stoletju pr.n.št. Od takrat naprej so jo uporabljali povsod po Evropi in drugje. Ime za to vrsto oklepa verjetno izhaja iz stare francoščine, ki se je kasneje razvil v besedo maille. Iz tukaj potem angleška beseda mail. Beseda “chainmail” se je začela uporabljati kasneje in je pravzaprav povsem napačna, ker si veriga (ang. chain) in verižnina nista nikakor podobni.

Verižnina je svojo zlato obdobje doživljala do približno 13. stoletja, ko je v uporabo začel počasi prihajati oklep iz plošč (= plate armor). Uporabljali so jo praktično po celi Evropi, od tu pa se je uporaba razširila še drugam.

Ker je bila izdelava verižnine zelo zamudno ter natančno delo, so bile verižne srajce v srednjem veku zelo dragocena stvar in so si jo lahko privoščili samo bogatejši. V srednjem veku so namreč verižnino pletli iz ploščatih kovinskih obročkov, vsakega posebej pa so sproti speli z zakovico. A nikar se ne bojte, spodnji način je veliko preprostejši!

IZDELAVA
Potreben material

  • x metrov jeklene žice, ta je najdostopnejša in poceni (x dolžina -> za predstavo: za verižno kapuco, kakršno lahko vidiš nad naslovom, bi potreboval cca. 150m žice)
  • naprava, s katero oblikuješ na tisoče jeklenih obročkov (navodila za to so v drugem članku)
  • dvoje klešče

Izbira verižnine
Prvo, kar morate izbrati pred izdelovanjem verižnine, je, kateri kos oblačila/oklepa želite izdelati. To je lahko kapuca, srajca, krilo, … kar koli pač želite. V spodnjih navodilih bom prikazal 3 načine pletenja verižnine. To so nekako osnovni načini ter hkrati načini, ki so jih uporabljali v srednjem veku (kot pa sem že prej omenil, se sami obročki malce razlikujejo, a več o tem pozneje), poleg tega pa imam tudi sam z njimi že nekaj izkušenj. Načine pletenja bom poimenoval takole: prvi je “tip 4 v 1”, drugi “tip 6 v 1” in tretji je “krožni tip”. Vsak ta tip (=način, vzorec) pletenja verižnine bom posebej opisal ter predstavil njegovo uporabo.

Pletenje verižnine
Pletenje obročkov je pri tipu 4 v 1 in 6 v 1 enako, razlika je samo število obročkov, ki jih zataknemo v en nov obroček. Krožni tip je nekoliko bolj zapleten, vendar gre v osnovi za enak princip kot pri prejšnih dveh tipih. Izgled verižnine pri uporabi različnih tipov pletenja pa se razlikuje. Če enostavno povem: več obročkov, ko vstavimo v en obroček, gostejša bo verižnina. Torej – tip 6 v 1 je gostejši kot tip 4 v 1.
Za vsak tip bodo zraven še slike, ki bodo natančno prikazovale potek pletenja.

Kar še morate vedeti je, da poznamo dve vrsti obročkov – odprte in zaprte. Že po zdravi pameti veste, da v zaprt obroček ne morate zatikati novih obročkov, zato rabite odprt obroček, v katerega zatikate nove zaprte obročke. Ob poteku bo vse skupaj popolnoma jasno.

Tip 4 v 1  (ang. – “4 in 1 pattern”)
Kot že ime pove, gre tukaj za 4 obročke v enemu. Ta tip pletenja je dokaj enostaven, poleg tega pa porabi najmanj obročkov ter posledično tudi vašega časa. Ta tip je bil v Evropi najpogosteje v uporabi. Odvisno tudi od velikosti obročkov, je verižnina tipa 4 v 1 nekoliko redkeje pletena (če imaš manjše obročke se to niti ne opazi). Če torej potrebujete verižnino za orka, pogumnega bojevnika, škrata ali pa bi raje čim hitreje naredili verižnino, uporabite ta tip!

Kaj si morate torej zapomniti pri tipu 4 v 1? Najpomembnejše je to, da so v VSAK obroček vstavljeni ŠTIRJE drugi obročki.
Poleg tega morajo biti vsi obročki prav obrnjeni, da ležijo eden na drugem in so vsi obročki v posamezni vrsti enako obrnjeni. Doseči tega sicer ni tak problem, ker če obroček položiš narobe, boš takoj videl, da nekaj ni vredu. To se še lažje vidi pri tipu 6 v 1, ki pa je tudi naslednji tip, ki ga bom razložil.

Korak 1: Pričnite tako, da vzamete en odprt obroček in vanj vstavite 4 zaprte obročke. Nato odprt obroček zaprete. Korak 2: Ko vse skupaj položite na mizo in lepo razporedite obročke, izgleda nekako takole.  Korak 3: Sedaj vzemite nov odprt obroček in vanj vstavite 2 nova zaprta obročka. Ne zapirajte obročka! Korak 4: Zdaj pa zataknite odprt obroček za dva zaprta obročka (ki sta del Koraka 2). Dobite nekaj takega. Pazite, da so obročki prav obrnjeni!
Korak 5: Pri temu koraku bomo začeli z drugo vrsto, ki jo bomo kasneje dodali prvi. Začnite z vstavljanjem dveh zaprtih obročkov v en odprt obroček. Obročka ne zaprite! Korak 6: Odprt obroček nato zataknite za 2 zaprta obročka na desni/levi strani prve vrste. Ko zaprete odprt obroček, dobite to, kar je na sliki. Korak 7: Sedaj pa v en odprt obroček vstavite en zaprt obroček. Obročka ne zapirajte! Odprt obroček zataknete za 3 obročke. Prvi je desno-spodaj od modrega obročka, drugi je levo-spodaj od modrega/desno-zgoraj od rdečega, tretji pa desno-spodaj od rdečega. Korak 8: Zdaj samo nadaljujete drugo vrsto. Nato greste na tretjo, četrto, … dokler ne dobite tistega, kar ste si pač zamislili. Dokončana druga vrsta izgleda takole:

Tip 6 v 1   (ang. – “6 in 1 pattern”) 

Nekoliko bolj zapleten tip je 6 v 1, pri katerem gre v vsak obroček po 6 obročkov. Posledično so obročki veliko bolj skupaj kot pri prejšnjem tipu in zato je verižnina gostejša. Tak tip je bil verjetno tudi uporabljen v zgodovini, čeprav je bil nedvomno precej manj razširjen kot tip 4 v 1. Videz take verižnine je ponavadi lepši, ker je več obročkov in se vzorec pletenja lepše vidi. Cena za to pa je več obročkov, večja teža in več porabljenega časa.

Krožni tip    
Ta tip se uporablja predvsem za verižne kapuce (na sliki ob naslovu članka). Razlog za to je preprost. Kot ste verjetno opazili, se da iz tipa 4 v 1 in 6 v 1 narediti samo določene oblike (najboljše izpadeta kvadrat in pravokotnik – oblike, ki se uporabljajo pri verižni srajci). Iz krožnega tipa se da narediti še krog, ki je zato primeren za vašo glavo. In prav za to so ga uporabljali v srednjem veku.

Ta tip je malce zakompliciran, ker so med pletenjem potrebni še nekateri koraki.

Tukaj morate vedeti še, da se tudi ta tip da narediti v 4 v 1 ali pa 6 v 1. Spet gre za to, koliko obročkov je zataknjenih v vsak obroček. Tip sem poimenoval krožni, ker se plete v obliki kroga.

Korak 1: Začnite z enim odprtim obročkom, vendar naj bo ta nekoliko večji od drugih, vanj morate namreč zatakniti 14 obročkov. Obroček na sliki ima premer med. 2,5 – 3 cm. Korak 2: V tem koraku zataknite v večji sredinski obroček 14 novih zaprtih obročkov (normalne velikosti). Pomembno je, da lahko vsi obročki lepo ležijo en čez drugega in se ne smejo tlačiti skupaj. Korak 3: Zdaj bomo začeli z drugo vrsto obročkov. Kot pri navadnem tipu 4 v 1 tudi tukaj zataknite nov odprt obroček za dva zaprta obročka. Nato obroček zaprite (glej sliko).   Korak 4: V tem koraku enostavno nadaljujte z zatikanjem enega obročka za dva druga, glej sliko.
Korak 5: Ko končate z drugo vrsto obročkov dobite nekaj podobnega roži (glej sliko). V drugi vrsti bi moralo biti 14 obročkov. Korak 6: V šestem koraku je dodana še tretja vrsta obročkov. Potek je popolnoma enak kot pri prejšnjem koraku. Korak 7: Zataknite torej en odprt obroček za en obroček, vmes med dva obročka. Nato obroček zaprite. Razlog za te “razširitvene” obročke je, da vrsti dodamo več obročkov, kar pomeni, da se bo verižni krog lepo večal. Če teh obročkov ne bi dodali, bi se celotna verižnina začela gubati. Ponavadi se razširitvene obročke dodaja vsako drugo vrsto. Korak 8: Vzamete naslednji odprt obroček, vendar tega ne zataknete v naslednji vmesni prostor, vendar en tak prostor izpustite. Če pogledate sliko boste takoj vedeli o čem govorim. Na sliki je že dokončana razširitvena vrsta, dodani obročki so tisti, ki izstopajo malce ven iz svoje vrste.

Tukaj je še nekaj uporabnih linkov, ki vam bodo pomagali pri izdelavi verižnine:
http://artofchainmail.com/patterns/european/index.html

Usnjen ščitnik za roke

Usnjen ščitnik za roke

Pripomočki in materiali za izdelavo:

  • Papir in pisalo
  • Meter za šivanje
  • Ravnilo
  • Blago (usnje in zajčja koža)
  • Pisalo/kreda za po usnju
  • Vse za šivanje (bucike, škarje, nit v barvi usnja, šivanke, šila)
  • Obročki/galanterijske zakovice z luknjicami
  • Luknjač za pasove
  • Škarje za obročke/zakovice
  • Škarje za usnje/blago ali olfa nož
  • Vrv

Postopek:
1.Izmeri tri dele svoje roke:

  • obseg zapestja,
  • obseg najširšega dela podlahti (kjer želiš, da se ščitnik zaključi)
  • razdaljo med obema obsegoma (od zapestja do kjer želiš, da se ščitnik zaključi).

*Pri obsegih odštej kak cm ali dva za zavezovanje.

2. Na sredino papirja nariši črto v dolžini razdalje med obema obsegoma. Nato na en konec pravokotno nanjo nariši črto v dolžini obsega zapestja, tako, da bo polovica dolžine levo in druga polovica desno od prve črte. Enako nariši na drug konec črto v dolžini obsega podlahti. Poveži konce črt obsegov, da dobiš trapez. Izreži. To je osnutek.

3. Na osnutek izriši dizajn za svoj ščitnik. Pri tem upoštevaj, da za dva ščitnika potrebuješ zrcalno sliko (tu je po sredini enakomeren). Po potrebi si izriši več osnutkov za različne plasti. Ščitnik tukaj ima tri plasti: spodnjo usnjeno plast, plast zajčje kože in usnjeno plast za dekoracijo (in dodatno moč ščitu ;-)).

4. Na izbrano usnje s pomočjo osnutkov izrišeš in s pomočjo olfa noža ali primernih škarij izrežeš vse tri elemente obeh ščitnikov.
5. Na spodnjo plast usnja z luknjačem za pasove narediš enakomerne pare lukenj.
6. Luknje ojačaš z obročki/zakovicami.


7. Na kosmato stran zajčje kože našiješ zgornjo (dekorativno) plast usnja (šivi so na koncu skriti).


8. Na zajčjo kožo s spodnje strani našiješ plast usnja z obročki, tako, da pustiš luknje proste.
9. Napelješ vrv in najdeš zaveznika, da ti pomaga zavezati ščitnik pred bitko.